Nazaj
Schengenska meja: Šest mejnih prehodov za blagovni promet (Avtor: Jan Pinterič)
Datum objave: 27.1.2003
Datum eInformatorja: 27.1.2003
 
Sredstva za reorganizacijo mejnih prehodov so zagotovljena. Prevozniki pa naj bi imeli po novem režimu za uvoz in izvoz blaga bistveno manj dela, saj bodo vse carinske postopke lahko opravili kar na mejnem prehodu
Po vstopu Slovenije v EU bo naša južna meja postala zunanja meja petnajsterice, zato se bo spremenil tudi mejni režim. Kaj to pomeni za naše prevoznike? Za letalski in pomorski transport bistvenih novosti ne bo, največje spremembe pa lahko pričakujejo cestni in železniški prevozniki. Ti naj bi bili po besedah direktorja carinske uprave Franca Koširja po vstopu Slovenije v EU na boljšem. Naša južna meja, dolga 670 metrov, bo še posebno velik zalogaj za policijo, ki bo morala varovati zeleni pas in izpolnjevati pravila schengenskega sporazuma. Na mejnih prehodih s Hrvaško bodo brez prehodnega obdobja, ki bi carinikom po besedah direktorja carinske uprave Franca Koširja predvsem zaradi težav s presežno delovno silo zelo koristil, začela veljati pravila notranjega trga in schengenskega sporazuma.
Za prenovo 20 milijard SIT
Po novem bomo torej imeli tri vrste mejnih prehodov. Mejni prehodi, ki so najpomembnejši za osebni promet blaga, živali in živil prek zunanjih meja Evropske unije, prek meja Evropske unije tako imenovani prehodi BIP (border inspection posts), poleg tega pa bomo imeli še mejne in meddržavne mejne prehode ter mejne prehode za maloobmejni promet.
Na meji s Hrvaško imamo zdaj 67 mejnih prehodov, od tega je 27 maloobmejnih mejnih prehodov, namenjenih prehodu meje s prepustnicami, ki bodo najverjetneje ostali nespremenjeni, in 40 mejnih prehodov za mednarodni in meddržavni promet, kjer naj bi bile največje spremembe. Za preureditev vseh mejnih prehodov bo predvidoma potrebnih 20 milijard tolarjev. Četrtino denarja, 5,44 milijarde tolarjev, bo prispevala tudi EU z nepovratnimi sredstvi.
Doslej je bilo za gradnjo mejnih prehodov namenjenih približno 1,6 milijarde tolarjev, Evropska unija pa nam je iz programa Phare namenila nekaj več kot 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Sredstva za dokončanje reorganizacije mejnih prehodov naj bi bila zagotovljena. Zato naj bi bila predvidoma do 1. maja 2004, ko bo Slovenija postala del EU, glavnina del opravljena.
Prednost pri posodabljanju naj bi imeli mejni prehodi BIP ali mejne nadzorne točke, na katerih bodo nadzor opravljali tako policisti kot cariniki ter fitosanitarni, veterinarski in zdravstveni inšpektorji. To so mejni prehodi Obrežje, Jelšane, Gruškovje, Dobrova, Brnik in Luka Koper. Gre namreč za prehode, prek katerih naj bi poleg potniškega tekel tudi promet z blagom, zaradi carinskih postopkov, ki jih bodo na teh prehodih opravljali, pa bodo prisotne tudi službe za fitosanitarni, veterinarski in zdravstveni nadzor.
Po reorganizaciji naših mejnih prehodov bosta skoraj nespremenjena ostala le koprsko pristanišče in letališče na Brniku. Gre predvsem za naravo mejnega prehoda, saj sta tako pristanišče kot letališče že zdaj delovala centralno. V koprskem pristanišču so namreč nadzirala ves ladijski promet, ki je prihajal in odhajal iz Slovenije, enako funkcijo pa so opravljali mejni organi na brniškem letališču. "Predvidevamo sicer majhno povečanje prometa tudi na teh dveh mejnih prehodih, vendar bistvenih sprememb za oba ne bo," je povedal Franc Košir.
Več sprememb pri cestnem prometu
Pri cestnem prometu pa se bo morala carinska uprava soočiti z večjimi spremembami. Prevozniki bodo vse obveznosti in preglede za uvoz in izvoz lahko opravili kar na meji, potem pa imeli prosto pot po vseh državah EU. Prej so si morali namreč izbrati eno izmed carinskih izpostav v notranjosti Slovenije. Prevozniki naj bi tako prihranili kar nekaj poti in časa, cene storitev pa ostajajo enake.
Čeprav bo celoten postopek carinjenja blaga mogoče opraviti že na meji, bodo nekatere carinske izpostave v večjih mestih še vedno ostale in prevozniki bodo tam še vedno lahko carinili blago. Veliko manjših carinskih izpostav bo že pred vstopom v EU ukinjenih, glavnih devet pa jih bo ostalo. Ostale bodo carinske izpostave v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Celju, Dravogradu, Jesenicah, Novi Gorici, Sežani in Kopru.
Predvsem na uradih, ki nimajo več svoje meje, se bo promet občutno zmanjšal, najbolj pa bosta verjetno prizadeti carinski upravi v Novi Gorici in Dravogradu, kjer bodo ostale le točke za operativna opravila. V vseh upravah v središču države pričakujejo, da bo delavcev preveč, zato jih bo treba premeščati. Zdajšnje ocene prihodnjih blagovnih tokov so po besedah Franca Koširja približne, v dveh letih pa naj bi ugotovili prave blagovne tokove in takrat bo mogoče natančno predvideti, koliko zaposlenih bodo potrebovali na posameznih mejnih prehodih.
Največji prehod bo Obrežje
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bo ostalo tako le še nekaj glavnih mejnih prehodov. Največji mejni prehod za cestni transport bo Obrežje, nekoliko manjša pa bosta še Gruškovje in Jelšane. Vsi mejni prehodi bodo po besedah Franca Koširja zgrajeni popolnoma na novo, povečalo pa se bo tudi število pasov za prehod meje.
Največ bo treba vlagati v mejni prehod Obrežje, prek katerega naj bi se po zdajšnjih ocenah steklo več kot 40 odstotkov vsega cestno tovornega prometa. Velik zalogaj bo tudi mejni prehod Gruškovje, ki bo povzročal težave izvajalcem predvsem zaradi lokacije, saj bodo razmere za delo težke, ker je treba posneti del hriba.
Na vseh mejnih prehodih bodo veljala pravila schengenskega sporazuma, kar pomeni, da bodo na teh mejnih prehodih poleg policijske in carinske kontrole tudi fitosanitarna, veterinarska in zdravstvena inšpekcija. Na vseh mejnih prehodnih bodo tako morali zgraditi skladišča za blago in prostore za izvedbo carinskih postopkov.
Gradnja denimo mejnega prehoda Obrežje bo državo stala približno devet milijard tolarjev. Pripravljalna dela so že začeli novembra lani, ta mesec pa naj bi vladni servis skupnih služb pripravil razpis za gradnjo objektov na njem. Sicer pa je zaradi časovne stiske slovenska vlada leta 2001 sprejela poseben zakon, ki naj bi pospešil gradnjo in rekonstrukcijo mejnih prehodov na zunanji meji EU.
Zakon določa predvsem več preprostejših postopkov za pripravo prostorskih aktov, izdajo dovoljenj za poseg v prostor in pridobivanje zemljišč. Slovenija bo nekaj sredstev, kot rečeno, dobila tudi iz Evropske unije. Gre za nepovratna sredstva, namenjena predvsem za gradnjo fitosanitarnih in veterinarskih objektov.
Le en železniški prehod
Edini shengenski mejni železniški prehod bo po novem Dobova. Tudi na njem bodo morali posodobiti in dograditi nekatere objekte, da bo mogoče hkrati opravljati celoten carinski postopek. Zgraditi bodo morali nekaj novih tirov za blagovni promet, prostore za živino, konje, laboratorij in drugo. Poleg tega bodo zgradili tudi novo poslopje, kjer bodo imeli svoja poslopja uslužbenci. Prav tako bodo morali zaradi predvidenega povečanja prevozov zgraditi in obnoviti tirne naprave, vozno omrežje, signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave.
Po besedah direktorja carinske uprave Franca Koširja prevozniki z novostmi, ki jih pripravlja carinska uprava, še niso seznanjeni. Vlada programa za reorganizacijo carinske uprave zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo, kakor se dokument imenuje, še ni obravnavala, zato na carini z obveščanjem uporabnikov mejnih prehodov še čakajo.
"Ko bo vlada sprejela naše predloge, bomo pripravili tudi tiskovno konferenco in prevoznike obvestili, katere mejne prehode bo treba zapreti, kaj se bo spremenilo in kaj bo ostalo," je povedal Košir. Ali bo dokument sprejet ali ne, Košir še ni mogel napovedati, saj se soočajo s pritiskom županov, poslancev in drugih, ki so bili z mejnimi prehodi, ki se bodo zaprli, kakorkoli povezani.
Največja težava za carinsko upravo bo preobrazba zaposlenih. Če bi imeli prehodno obdobje, bi bilo to vsekakor laže, tako pa bodo morali vse težave s presežno delovno silo odpraviti naenkrat. Zaradi novega mejnega režima bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo približno 450 zaposlenih preveč. Po besedah Franca Koširja se je carina že dogovorila s policijo, ki bo zaposlila približno 350 njihovih ljudi.
"Nihče ne bo ostal brez zaposlitve, če bo seveda sprejel naše pogoje," poudarja Košir. Pravi, da se bodo skoraj vsi morali sprijazniti z delom na naši južni meji. "V tujini so zaposleni na vožnjo pripravljeni, pri nas pa je to malo drugače, poleg tega je infrastruktura na posameznih odsekih dokaj slaba, to pa bo za zaposlene še ena težava," opozarja Franc Košir. Trdi, da carina drugih rešitev za zdaj nima, z vsakim zaposlenim pa se bodo posebej pogovorili in skušali rešiti vse težave, če bo mogoče.
Za zamisel, da bi preselili cele družine, Franc Košir ni povsem navdušen. Meni namreč, da je to drago, poleg tega bi povzročilo veliko socialnih in družinskih stisk, ki so povezane s prilagajanjem na novo okolje, iskanjem zaposlitve za preostale družinske člane in podobno. Zdi se, da je še najbližje opcija, ki določa, da bi zaposlene vozili iz njihovih krajev na južno mejo. Čeprav bo to drago, carinska uprava kratkoročno ne vidi drugih rešitev.
Sicer pa se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi Avstrijci, ki so imeli na svoji južni meji veliko zaposlenih žandarjev. Sedaj se bojujejo za prehodno obdobje s pretvezo, da je treba na tem območju še vedno zagotavljati varnost. Franc Košir meni, da nadzor na naši severni meji ni posebno težaven. "Karavanke in Julijske Alpe so težko prehodne, popolnoma drugače pa je na naši južni meji, kjer je teren raven in je zato nujen še veliko strožji režim," opozarja direktor carinske uprave Franc Košir.

POUDAREK:
Doslej je bilo za prenovo mejnih prehodov namenjenih približno 1,6 milijarde tolarjev, od tega nam je EU iz programa Phare namenila nekoliko več kot 50 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Do vstopa v EU bo potrebnih še 20 milijard tolarjev
Nazaj


 

 
Bisnode, d. o. o., Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana, Tel.: 01/62 02 850, Faks: 01/62 02 708, E-pošta: damjan.hegler@bisnode.com