Letos smo ponovno pokrovitelji prireditve Gazela 2008. Ponosni smo, da smo s svojimi podatki, analizami in kot člani uredniške komisije del te zgodbe že četrto leto. Vabimo vas v tradicionalni GVIN kotiček, kjer bo potekalo tekmovanje v prepoznavanju slovenskih vrhunskih vin pod strokovnim vodstvom izkušenega vinarja Boruta Žerjala iz Provin vinoteke.

S tekmovanjem v prepoznavanju slovenskih vin smo zaključili na finalni gazeli. Zmagovalci so znani in nanizani v spodnji tabeli.

Zmagovalci tekmovanja v prepoznavanju vrhunskih vin so:

Ivanka Brezigar Andrej Černic Janez Fajfer Karel Ferjanič Matjaž Frelih Špela Leskovec Jugoslav Petkovic Matej Žohar

Zmagovalci prejmejo darilo Vinoteke Provin.

Pravilni odgovori v prepoznavanju slovenskih penin - Finalna gazela:

Metoda priprave in stopnja sladkorja:

	Penina No1 - klasična šampanjska metoda, suha
	Penina Pullus - klasična šampanjska metoda, extrasuha
	Radgonska srebrna penina - charmat metoda priprave, polsuha

Najboljših 10 - FINALNA GAZELA Ime in priimek Točke Katarina Bedina Kavčič 12 Boštjan Bizjak 12 Marko Bizjak 12 Mateja Blatnik 12 Martin Bratenič 12 Pija Brezigar 12 Boštjan Cimerman 12 Damjan Golob 12 Kristjan Hlede 12 Meta Krajnc 12

Nacionalna lestvica TOP 10 Ime in priimek Točke Ivanka Brezigar 13 Andrej Černic 13 Janez Fajfer 13 Karel Ferjanič 13 Matjaž Frelih 13 Špela Leskovec 13 Jugoslav Petković 13 Matej Žlohar 13 Katarina Bedina Kavčič 12 Boštjan Bizjak 12

Vsem udeležencem tekmovanja čestitamo!

Modra frankinja

Modra frankinja, tudi samo frankinja, je rdeča sorta vinske trte in istoimensko vino. Trta izvira iz podonavskih dežel, v Sloveniji pa je najbolj razširjena v vinorodnih okoliših Dolenjska, Bizeljsko in Bela krajina. Vino sodi v kakovostni in tudi vrhunski razred.

Cviček

Cvíček je rdeče suho vino, pridelano iz rdečih in belih sort. Vsebuje žametno črnino (70 %), modro frankinjo in kraljevino, od belih sort pa laški rizling, zeleni silvanec in rumeni plavec. Cviček ima nizko stopnjo alkohola (do 10%) ter prijetno kislino, je zelo pitno vino in se odlično prilega k vsem jedem. Kot vsem rdečim vinom pa mu pripisujejo tudi zdravilen pomen.

Cviček je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja.

Od leta 2001 je cviček tudi zakonsko zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja. Pridelujejo ga v vinorodni deželi Posavje, natančneje v dolenjskem vinorodnem okolišu.

Cvičku med vini pripisujejo še posebej veliko zdravilnih učinkov. Več kisline in nižja alkoholna stopnja, ki sta ga nekoč odrivala na obrobje slovenskih vin, sta se izkazala za njegovo prednost.
Zaradi prve je priporočljiv za sladkorne bolnike, druga ga uvršča med dietetična vina. Obenem vsebuje flavonoidne snovi, ki pozitivno vplivajo na zdravje, saj zmanjšajo kardiovaskularna tveganja. Cviček ugodno vpliva na prebavo, pospešuje tek, preprečuje nespečnost in krepi krvni obtok.

Laški rizling

Laški rizling, znan tudi pod imeni Welschriesling, graševina, Riesling italien blanc, italjanski rizling je vinska trta, ki daje grozdje za istoimensko belo vino.

Domovina te sorte je slovita francoska vinorodna pokrajina Champagne. Gojijo jo na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in tudi na Madžarskem. V Sloveniji se ta sorta goji skorajda povsod, v vinorodni deželi Podravje pa je to najbolj razširjena bela sorta. Zahteva najodličnejše lege, rodovitna in srednje vlažna tla. Odporna je proti večini bolezni in redno in veliko rodi. Sodi med zelo pozne sorte in v slabih letih ne more dobro dozoreti, vendar kljub temu daje tudi ob slabših letnikih vino dobre kakovosti. Odporna je proti zimski pozebi in ne gnije. Laški rizling je trta srednje močne rasti z dolgimi medčlenki. Cvet je dvospolen. Enoletni les je svetlo rumenorjav. List je srednje velik, petdelen z močnimi zarezami, ostro in dolgo nazobčan. Po zgornji strani je gladek in svetlo zelene barve, na spodnji strani pa kosmat. Vršički so svetlo zeleni in kosmati.

Grozd laškega rizlinga je valjaste oblike, majhen do srednje velik in zelo zbit. Pogosto ima poleg glavnega grozda še značilen prigrozd. Jagode so majhne in okrogle, ponavadi zeleno do zeleno-rumene barve, pikčaste z rjavimi lisami tam, kjer so izpostavljene soncu.

Vino ima dokaj visoko stopnjo kisline (7 do 7,6 g/l), kar ga dela primernega za staranje, je lepo svetlorumenkasto zeleno, pri starem vinu pa so izrazitejši rumeni toni. Cvetica je sveža in nežna z značilnim prijetnim vonjem in okusom, ki spominja rahlo na lipov cvet. Laški rizling je vino nižje alkoholne stopnje (9,5 - 10,5 vol %), ob pravem času trgatve pa doseže primerno kislino, ki daje vinu primerno svežino, živahnost in harmoničnost. Primeren je tudi za vina posebne kakovosti kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino ali suhi jagodni izbor in dosega ob izjemnih letnikih zavidljivo kakovost. Pogosto ga dodajajo v mešana vina z geografskim poreklom (cviček, belokranjec, ...) predvsem tam, kjer lege in zemlja niso najbolj primerne. Ponudimo ga pri temperaturi 10-12 oC, glede na ostanek neprevretega sladkorja ga lahko mešamo z mineralno vodo ali pa postrežemo k slavnostnim jedem. Lepo se poda k ribjim jedem in belemu mesu.

Rebula

Rebula' je kakovostno belo vino vrste vitis vinfera. Izvira iz Grčije vendar je v naše kraje, predvsem na ozemlje Goriških brd , prišla iz Italije. Izvor njenega imena prav tako izvira iz Italije, saj naj bi bil v italijanskem glagolu ribollire- zavreti. Rebula spada v zahodnoevropsko skupino sort. Njena domovina je Italija, kjer jo zgodovinarji omenjajo že v 14.stoletju. V Sloveniji pa jo štejejo med udomačene sorte.

Rebula daje vino z več obrazi je sveže, mineralno in okusno vino z lepo kislino. Po vonju je sveže in sadno. Vino rebule je slamnato rumene barve z zelenkastimi odsevi, včasih so opazni mehurčki ogljikovega dioksida. Vino je praviloma suho, harmonija kislin mu daje živahnost in pitnost. Vino ima močno alkoholno stopnjo, prijeten okus po mandljih in aromo, ki spominja na vanilijo. Danes je v Goriških brdih rebula priljubljeno vino za negovanje odličnih suhih penin.

V gastronomiji je rebula primerna kot aperitiv .Vino je kot ustvarjeno za kombiniranje z jedmi iz morskih sadežev, tudi k sladkovodnim ribam. Lepo se ujema z okusom Soške postrvi. Prileže se pa tudi z račjo hrano, belo meso, zelenjavne rižote. Rebulo se servira pri 6-8C.

Renski rizling

Renski rizling tudi samo rizling, je bela sorta vinske trte in istoimensko vino. Njegova domovina je Porenje (Nemčija), najbolj pa je razširjen še v Alzaciji (ker je bil velik konkurent chardonnayu, so ga v drugih predelih Francije prepovedali saditi), Avstriji in Italiji. Sorta je bila prvič omenjena leta 1435 kot zaloga v vinski kleti grofa Katzenelnbogna (v Porenju). Današnji rizling je bil prvič omenjen leta 1552 v knjigi botanika Hieronimusa Bocka.
V Sloveniji je sorto prvi načrtno zasadil nadvojvoda Janez Habsburški (1822) na posestvu pod Limbušem, sicer pa danes v največji meri uspeva na Štajerskem in v posavski vinorodni deželi. Trta z malimi grozdnimi jagodami obrodi pozno, njeno vino pa je sladko in jo uvrščamo tako v kakovostni kot vrhunski razred. Vino je primerno za staranje v steklenicah.

Traminec

Traminec Odlično kakovost odlikuje vonj - buket. Polno vino bogato s sladkorjem in alkoholom. Ločimo 2 vrsti traminca: dišečega in rdečega, v prodaji nista ločena.

Rumeni muškat

Rumeni muškat Rumeni muškat je svetlo rumene barve, iz kozarca kar prekipeva svežina ki se prepleta s tipično muškatnim vonjem in ti daje občutek da imaš poln kozarec pravkar nabranih jagod mu škatnega grozdja. Glede na ostanek sladkorja se lepo poda k orehovi ali pehtranovi potici in vsem pecivom v katerih je mak, ali skuta.

Rebula

Rebula je kakovostno belo vino vrste vitis vinfera. Izvira iz Grčije vendar je v naše kraje, predvsem na ozemlje Goriških brd , prišla iz Italije. Izvor njenega imena prav tako izvira iz Italije, saj naj bi bil v italijanskem glagolu ribollire- zavreti.

Glede na kakovost vino rebula uvrščamo v naslednje tri razrede: deželno vino z priznanim geografskim poreklom (PGO), kakovostno vino ZGP in vrhunsko vino ZGP. Rebula daje vino z več obrazi je sveže, mineralno in okusno vino z lepo kislino. Po vonju je sveže in sadno. Vino rebule je slamnato rumene barve z zelenkastimi odsevi, včasih so opazni mehurčki oglikovega dioksida. Vino je praviloma suho, harmonija kislin mu daje živahnost in pitnost. Vino ima močno alkoholno stopnjo, prijeten okus po mandljih in aromo, ki spominja na vanilijo. Danes je v Goriških brdih rebula priljubljeno vino za negovanje odličnih suhih penin.

V gastronomiji je rebula primerna kot aperitiv .Vino je kot ustvarjeno za kombiniranje z jedmi iz morskih sadežev, tudi k sladkovodnim ribam. Lepo se ujema z okusom Soške postrvi. Prileže se pa tudi z račjo hrano, belo meso, zelenjavne rižote. Rebulo se servira pri 6-8C.

Sivi pinot

Sivi pinot, tudi rulandec (francosko Pinot gris) je bela sorta vinske trte in je brstna mutacija modrega pinota (modrega burgundca). Trta najbolje uspeva v toplih krajih, čeprav so za to sorto primerne tudi slabše lege. Trta zahteva globoka in rodovitna tla. Sivi pinot je dokaj odporna trta proti boleznim in pozebi, ker pa ta drobna trta razvije drobno grozdje, jo je potrebno močno obremeniti. Obremenitev se doseže z obrezovanjem na dolge kordone. Gnojenje te trte je lahko tudi s hlevskim gnojem, saj je večja količina dušika v zemlji ne moti. Spada med srednjepozne sorte.

Večinoma sivi pinot ni primeren za staranje in je predvsem uporaben kot mlado vino. V nekaterih evropskih vinorodnih okoliših (Švica, Alzacija, ...) ga imenujejo tokajec. Pridelek je sorazmerno majhen, sok pa ima veliko sladkorja in nizko stopnjo kislin.

Sauvignon

Sauvignon, tudi muškatni silvanec (oz. beli sauvignion, francosko: sauvignion blanc) je bela sorta vinske trte, ki verjetno izvira iz okolice Bordeauxa (Francija). Danes je v svetovnem merilu zelo razširjena. Trta se obira pozno, vino je suho in ima precejšnjo stopnjo alkohola.
Sloveniji je sauvignion v največji meru pridelovan v okolici podravske in primorske vinorodne regije.

Zeleni Silvanec

Zeleni silvanec, znan tudi kot mušica, silvanec, zeleni plešec (nemško Grüner Silvaner) je vinska trta, ki daje grozdje za istoimensko belo vino. Grozd te trte je srednje velik, nabit in valjaste oblike. Srednje velike, okrogle grozdne jagode, zelene do rumenkasto zelene barve imajo debelo kožico. Ob obilnejših padavinah v zadnji fazi zorenja se jagode rade razpočijo, kasneje pa jih napade plesen. Listje je majhno do srednje veliko, okroglaste petdelne oblike, po zgornji strani rumenkasto zelene, po spodnji pa nekoliko svetlejše barve. Ta sorta je precej občutljiva za pozebo.
Vino, svetlo rumenkaste do rumenkasto zelenkaste barve ima srednjo vsebnost alkohola, v dobrih letnikih pa je milo in nežno dišeče z nevsiljivim svojevrstnim vonjem, ugodno zelo milo aromo s primerno kislino. Lahko se izdeluje suho ali polsuho. V težjih tleh je okus izrazitejši. Za staranje zaradi nizke vsebnosti kislin ni primerno. Povprečna alkoholna stopnja tega vina je okoli 11 vol %.
Ta sorta je danes najbolj razširjena v Nemčiji, Švici, Avstriji in Alzaciji. Pri nas jo veliko gojijo v vinorodnih deželah Podravje in Posavje.
Vino postrežemo temperirano na 10 - 12 °C, izjemno lepo pa se poda h kuhanim ribam, pečeni teletini in gobjim jedem.

Šipon

Šipon (tudi furmint) je bela sorta vinske trte in istoimensko vino, ki je različne kakovosti, od namizne do vrhunske. Trta je ime furmint je dobila po žitno-zlati barvi vina. V Sloveniji je pogosteje uporabljano ime šipon, izhajalo pa naj bi iz napoleonovih časov, ko naj bi vino oficirji hvalili z besedami »Si bon«. Izvor trte je neznan, nekateri domnevajo, da je domovina šipona južna Italija, drugi, da je okolica Srema, Slovaška, Madžarska oziroma črnomorska regija. Trta obrodi pozno in se večinoma obira v drugi polovici oktobra. V največji meri je vzgajana na območju Madžarske, kjer iz nje pridelujejo sortno vino oziroma v prevladujočem deležu (okrog 70 %) sestavlja najbolj znano slovaško in madžarsko vino tokaj. Trta je vzgajana tudi na Slovaškem, v Avstriji (kot mosler), na Hrvaškem. v Romuniji in v bivših republikah Sovjetske zveze.
Grozd šipona je srednje velik do velik, podolgovat in pogosto vejnat. Srednje velike jagode so rahlo eliptične, zelenkasto rumene barve in imajo debelo kožico. List je velik trodelen ali celo cel in okroglast, temnozelene barve ima pa značilno kosmato spodnjo stran.
V Sloveniji najbolje uspeva v ljutomersko ormoških goricah. Poleg sortne različice se pojavlja še v različnih zvrsteh: mariborčan, haložan, ritoznojčan, janževec, itd. Pri nas šipon ne dosega visoke alkoholne stopnje, ima pa nekoliko bolj visoko stopnjo kisline.

Malvazija

Malvazija, v literaturi opisana tudi kot: malvazija bela, Malvasia, Malvasia d`Istria bianca, Malvasie blanche je vinska trta in slovenska sorta belega vina, ki uspeva v slovenskem primorju. Tja so to sorto v 13. stoletju prinesli iz sosednje Italije. Danes je pri nas najbolj razširjena na Krasu in v okolici Kopra, uspeva pa tudi po hrvaški Istri. Izvore sorte je treba iskati na Peloponezu, ime pa izvira iz imena grškega mesta Monembasia, okrog katerega so se razširjali vinogradi s trtami, sorodnimi današnjim. Od tam so jih na apeninski polotok zanesli križarji, od tam pa se je sorta razširila na celotno območje Jadrana.
Grozd te trte je srednje velik in valjast, lahko tudi raztresen in zelenkasto rumene barve. Jagode na grozdu so srednje debele in okroglaste ali elipsaste oblike s tanko kožico. Listje je petdelno, srednje veliko do veliko, temno zelene barve in na zgornji strani nagrbančeno s plitvo nazobčanim listnim robom. Trta ima najrajši flišna tla z dobro izpostavljenostjo soncu. Čas zorenja je dokaj dolg. Vino je suho, zlato rumene barve z značilno dokaj intenzivno in cvetico in polno aromo. Visoka stopnja alkohola (ponavadi okoli 12%) in polnost tega vina z minerali, aminokislinami in glicerolom daje v dobrih letnikih odlično desertno vino, poznano pod imenom sladka malvazija. Malvazija se odlično poda beli ribi, školjkam, perutnini in nepikantnim sirom. Postrežemo jo temperirano od 10 - 12 °C.

Refošk

Refošk je avtohtona primorska sorta rdečega vina. Je temno vijoličasto rdeče barve s kiselkastim okusom in vrsto prijetnih sadnih okusov po ribezu, malinovcu. Prisoten je nekoliko travnat okus. Sčasoma se sadni okusi razvijejo v prijeten buket. Odlično se prilega k različnim mesnim jedem in pikantnim sirom. Če ni taninasto, ga serviramo pri temperaturi 16°C, oziroma pri 18°C, če jih vsebuje. Refoška ne staramo. Trta refošk daje na rdeči kraški zemlji (jerovici) vino teran.

Teran

Kráški terán je kakovostno rdeče vino. Pridelujejo ga na Krasu iz trte refošk (imenuje se tudi teranovka). Zaradi kraške prstí dobi značilen okus, v primerjavi z drugimi vini pa vsebuje velik odstotek mlečne kisline. Po nekaterih raziskavah deluje kraški teran zdravilno za človeški organizem, kot antioksidant, kot sredstvo za zaviranje slabokrvnosti (vsebuje veliko železa), kot sredstvo za zaviranje arterioskleroze in sredstvo za zniževanje LDL holesterola v krvi (v barvilu).
Domovina kraškega terana, vina kraškega vinorodnega okoliša, leži med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino z nadmorsko višino okoli 300 m, ostrejšo klimo, ter terro rosso, bogato s silikati in železom. Vse to se odraža v polnosti, kislini in visokem ekstraktu kraškega terana. Je visoko kvalitetno suho vino, karminasto rdeče barve z veliko vsebnostjo mlečne kisline, ki je proizvod jabolčno mlečnega vrenja, ter z nizko stopnjo alkohola. Njegove odlike se kažejo tudi v izrazitem sadnem okusu, ki spominja na maline ali ribez, ter v visokem ekstraktu, polnosti in harmoniji. Zdravniki ga priporočajo bolnikom s premalo kisline, slabokrvnim in rekonvalescentom. Kislina blagodejno vpliva na prebavila in pospešuje tek. Postreže se ga h gurmanskim jedem, mesu na žaru, pršutu, divjačini in pikantnim sirom. Teran je vino, ki se praviloma ne stara in ga je najbolje uporabljati v tekočem letu od proizvodnje dalje. Iz njega ponekod izdelujejo tudi teranov liker.

Dolenjske toplice

Pravilni odgovori:

Vrste vina in vinarji:		Sorte za pripravo edinstvenega vina - Cvička:
	Cviček Martinčič 2007	Žametovka Modra Frankinja Kraljevina Laški rizling Rumeni plavec Zeleni silvanec Bela žlahtnina Štajerska belina ali Ranfol
	Cviček Pleterje 2007
	Modra frankinja Šturm 2007

Najboljših 10:

Ime in priimek	Točke
Damjan Golob	10
Matej Možina	10
Darja Bečaj	10
Peter Črnič	10
Matej Cesra	10
Ivan Štraus	10
Andrej Hiti	10
Stanislava Šinkovec	7
Marjan Selak	7
Pavel Strugar	7

Osrednja Slovenija

Pravilni odgovori:

Vrste vina in vinarji:		Tri vinorodne dežele Slovenije:
	Laški rizling - 2006 - Jože Kupljen	Primorska Štajerska Dolenjska
	Rebula - 2007 - Ščurek
	Modra frankinja Šturm 2007

Najboljših 10:

Ime in priimek	Točke
Ivanka Brezigar	13
Miha Novak	12
Ciril Kraševec	11
Lea Ravnjak	10
Miha Vrbinc	9
Zoran Djukič	9
Uroš Bogdanovič	9
Bojan Glavič	7
Andrej Pompe	6
Karmen Kič	6

Savinjsko zasavska regija

Pravilni odgovori:

Vrste vina in vinarji:		Najbolj razširjena sorta grozdja na Štajerskem:
	Renski rizling, Verus, polsuho, 2007	Laški rizling
	Traminec, Steyer, polsladko, 2007
	Rumeni muškat, Makovec, polsladko, 2007

Najboljših 10:

Ime in priimek	Točke
Matej Žohar	13
Matej Knež	12
Simona Medven	12
Saša Javšnik	11
Ivo Umek	11
Igor Hrovatič	11
Sabina Koleša	11
Predrag Šinik	11
Andraž Purg	11
Damjan Klanjšek	10

Primorsko notranjska regija

Pravilni odgovori:

Vrste vina in vinarji:		Vinski okoliši vinorodne dežele Primorske so:
	Vrste vina in vinarji:	Goriška Brda Vipavska dolina Kras Slovenska Istra
	Sivi pinot – Ščurek – 2007
	Sauvignon – Jakončič – 2007

Najboljših 10:

Ime in priimek	Točke
Andrej Černic	13
Primož Černic	12
Irena Kodra	12
Marko Krmac	12
Drago Lemut	12
Mitja Blažič	11
Sonja Grgič	11
Fabio Hrvatin	11
Antun Depolo	10
Robert Lapajne	10

Dravsko pomurska regija

Pravilni odgovori:

Vrste vina in vinarji:		Vinska okoliša vinorodne dežele Podravje sta:
	Zeleni Silvanec – Protner – 2007	Prekmurje Štajerska Slovenija
	Šipon – Verus – 2007
	Sauvignon – Valdhuber – 2007

Najboljših 10:

Ime in priimek	Točke
Karel Ferjanič	13
Slavko Flajs	12
Slavko Jarc	12
Bogomil Jelenc	12
Jerica Korošak	12
Violeta Lebert	12
Drago Lemut	12
Peter Slemenik	12
Franc Zalokar	12
Matjaž Bertoncel	11

Gorenjska regija

Pravilni odgovori:

Vrste vina in vinarji:		Teran je katera sorta grozdja?
	Malvazija – Cijoj - 2007	Refošk
	Refošk – Santomas -2006
	Teran – Petelin Franc – Durcik Franko -2007

Najboljših 10:

Ime in priimek	Točke
Janez Fajfer	13
Matjaž Frelih	13
Špela Leskovec	13
Jugoslav Petkovic	13
Jože Hausman	12
Aleš Klement	12
Tom Menciger	12
Branko Pavlin	12
Rudi Plestenjak	12
Mila Zupan	12