2011 NovemberGVIN.com | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Monthly Archives: November 2011

Evropska unija na prelomni točki – jo reši kura ali jajce? | Evro

Dimc Perko Mirjana

Mag. Mirjana D. Perko, finančna strokovnjakinja

Kako leto nazaj smo na eni od think tank konferenc diskutirali na vprašanje: Ali Evro območje lahko razpade na dva dela – močan in šibek Evro.

Kljub diskusiji je bil odgovor skoraj enoglasen – ne glede na izgube , ki bi jih ekonomsko močnejše članice zaradi tega utrpele (kot so prevrednotenje državnih obveznic šibkejših članic), so koristi, ki jih imajo od skupnega monetarnega območja večje od potencialnih izgub.

V enem letu so se stvari drastično poslabšale in morda smo res blizu točke preloma, kjer je prihodnost evra pod vprašanjem. Če ne bi bil strah pred neslutenimi razsežnostmi krize, ki bi jo razpad evro območja prinesel za seboj in bi bile po vsej verjetnosti mnogo hujše, kot je bila finančna kriza v letu 2008, bi države članice, ki največ prispevajo v obrambo evra, verjetno že zdavnaj izstopile.

Pa vendar je tudi njihova ekonomska moč vzdrževanja evra (zadnja izdaja nemških obveznic ni bila prodana!) omejena in vprašanje je, do kod lahko podpirajo države, ki so skupno ekonomsko unijo izkoristile za to, da so se na račun ostalih članic ceneje zadolževale, dokler ni počilo. Glavni problem je bil zagotovo pomanjkanje orodij, ki bi sankcionirale tiste države, ki so kršile maastrichtska pravila. Enostavno se jim ni nič zgodilo, saj so bile vse (demokratično izvoljene) vlade, ki niso želele pravočasno izpeljati potrebnih reform (saj bi jih to vrglo iz vladajoče pozicije), neodločne ali s figo v žepu, vse dokler ni počilo.

Reforme, ki jih je zato potrebno izpeljati, bodo morale biti mnogo bolj drastične, kot jih na volitvah obljubljajo nekateri politiki, kar bo seveda dodatno zaviralo rast gospodarstva, saj bo vplivalo na upad povpraševanja tako po potrošnih, kot tudi investicijskih dobrinah na trgih EU.

Nizka ali negativna rast pa bo pomenila, da bo moralo zategovanje pasu zaradi nižjih proračunskih prilivov biti še močneje in najdemo se v negativni spirali. To bo potegnilo za seboj potrebo za še močnejšimi ukrepi, ki jih noben politik brez močne prisile ne bo pripravljen izpeljati. Saj, kdo jih bo prisilil v to? Vsekakor je tisti, ki daje denar tudi tisti, ki narekuje pravila, kljub temu, da je zaradi velikosti dolga v veliki meri tudi sam ujetnik dolžnikov.

Tako razumem željo Francije in (verjetno tudi) Nemčije po neke vrste konfederaciji in dveh Evropah, tisti z evrom in brez, pa vendar ta rešitev prinaša s seboj strah vseh (evro)pejcev po nadvladi dveh narodov. Ali bo do tega res moralo priti, ali pa bo prevladal razum? Tretja možnost je, da bo počilo. Smo pripravljeni na vse tri scenarije?

Tagged Euro, Evro, Evro območje, Raspad evro območja

AJM med tremi odstotki podjetij s certifikatom bonitetne odličnosti

Podjetje AJM okna-vrata-senčila je med tremi odstotki podjetij v Sloveniji, ki se ponašajo z oceno bonitetne odličnosti AAA; AJM je kot prejemnik certifikata izkazal odličnost poslovanja na dnevni ravni, vse dni v letu, tri leta zapored, so včeraj sporočili iz podjetja. Certifikat podeljuje slovenska enota mednarodnega podjetja Bisnode iz Stockholma.

 
Avtor: gr  //  Vir: VEČER  Številka: 270   //  Datum: 22.11.2011
Rubrika: Gospodarstvo  //  Stran: 9
 

Kot so zapisali v slovenski enoti mednarodnega švedskega podjetja Bisnode, ki podeljuje certifikat, je AJM s prejemom ocene bonitetne odličnosti AAA dokazal, da je “zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje za vse vključujoče partnerje: dobavitelje, kupce, zavarovalnice, banke in druge poslovne partnerje”.

Janez Ajlec, lastnik in direktor podjetja AJM, je ob prejemu certifikata izpostavil, da je pridobljeni certifikat poslovne odličnosti potrditev dobrega dela vodstva in zaposlenih podjetja AJM, za kupce in poslovne partnerje pa nesporno dokazilo, da je AJM finančno stabilen in zaupanja vreden partner, ki svoje obveznosti izpolnjuje v skladu s predpisi in v okviru postavljenih rokov, kar je, dodaja direktor Ajlec, v današnjih časih v gradbenem sektorju prej izjema kakor pravilo. Direktor je še poudaril, da verjame, da je “certifikat bonitetne odličnosti tudi najboljša možna popotnica za sklepanje novih poslov v tujini, kjer se med poslovnimi partnerji visoko cenijo kakovost, zaupanje in verodostojnost”.

Tagged AAA, AJM, AJM okna-vrata-senčila, bonitetne odličnosti, certifikat bonitetne odličnosti, Janez Ajlec

Investirati v Slovenijo?? / Mag. Mirjana D. Perko, finančna strokovnjakinja | Parizu

Za menoj je prvi dan Private equity konference v Parizu, ki velja za eno najbolje obiskanih tovrstnih dogodkov v svetovnem merilu.

Obisk je odličen, a po celodnevnih razgovorih ugotavljam, da je večina udeležencev prišla v Pariz, ker bodo potrebovali kapital (fundraising) in manj, da bi iskali investicije zanj.

Tradicionalno veljajo private equity investitorji za dolgoročne, saj delnice podjetij, kamor investirajo, ne kotirajo na borzi in niso podvržene izkazovanju kratkoročnih (četrtletnih) rezultatov,  so pa zato manj likvidne, zaradi česar investitorji v to industrijo pričakujejo višje donose. Raziskave kažejo, da  so podjetja v lasti Private equity skladov dosegala višjo rast prodaje, dodane vrednosti in plač na zaposlenega, kot znaša povprečje industrije. Morda tudi zato, ker  je lastništvo najpogosteje  večinsko in je t.i. korporativno upravljanje v  teh podjetjih dokaj jasno in konsistentno, zagotovo pa politika tam nima nobenega vpliva.

Kljub dejstvu, da je v letu 2010  »private equity« industrija  po vsem svetu investirala  več kot 180 milijard dolarjev, v letu 2011 pa približno 200 milijard, velja splošno mnenje, da bo razkorak med ponudbo sredstev v PE industriji in povpraševanjem po njih do leta 2013 izjemno velik. Na strani povpraševanja se bodo pojavljale banke, ki bodo zaradi direktive Basel III iskala svež kapital (prej so se pojavljala med glavnimi investitorji v PE), prodajale  bodo slabe kredite in nelikvidna sredstva (tudi tista, pridobljena z vnovčenimi hipotekami),  podjetja bodo pospešeno prodajala poslovno nepotrebno premoženje itd. Na strani ponudbe pa ugotavljajo, da Evropa postaja vse bolj tvegana, tudi zaradi pričakovanih valutnih tveganj, povezanih z evrom, nizke pričakovane gospodarske rasti in nepripravljenosti za vse preveč potrebne spremembe, ki bi izboljšale konkurenčnost in zmanjšale deficit gospodarske blagajne.

Slovenija, ki je bila še pred petimi leti zaradi gospodarske rasti in stabilnega imidža zelo priljubljena med investitorji je danes vse prej kot zanimiva zanje. Že kolikič poslušam o tem, kako so se norčujemo iz investitorjev, ko razpisujemo prodaje podjetij, ki se nato zaradi najrazličnejših političnih razlogov ne zaključijo, potem ko so potencialni investitorji v skrbne preglede investirali ogromno denarja in svojih človeških resursov.  Tega preprosto ne morejo razumeti.   Zato se ne čudimo, če ni  interesa za vlaganje v Slovenijo…

Upajmo, da bo nova vlada imela dovolj moči (v parlamentu!!), da bo izglasovala potrebne spremembe, ki bodo izboljšale našo konkurenčnost za greenfield naložbe in istočasno privatizirala večino državnih naložb v podjetja, ki dosegajo nizke donose, tudi zaradi slabega korporativnega upravljanja..   V nasprotnem primeru se sprašujem, od kod bo država jemala denar za pokrivanje svojih izdatkov, pokojnin, zdravstva, šolstva…  Z dodatnim zadolževanjem na svetovnih trgih zagotovo ne, glede na zahtevan donos slovenskih obveznic.  Vsaj ne za dolgo, saj nam tega denarja ne bo nihče več posodil,  če ne izpeljemo prepotrebnih sprememb..

Tagged Investirati v slovenijo, Slovenija, Slovenske investicije

Z Bisnode do iPAD-a

Bisnode je v sklopu projekta Gazele 2011 trem srečnim nagrajencem podelil tri iPAD-e.
Udeleženci regionalnih gazel so imeli možnost sodelovanja v naši nagradni igri »Z Bisnode do iPAD-a«.

Udeleženci so se lahko pozanimali o naših produktih, posladkali z Bisnode pralineji in sodelovali v naši nagradni igri. Na vsakem regionalnem izboru smo izžrebali tri gimnastične žoge za sedenje, vsi sodelujoči pa so sodelovali v glavnem žrebanju za iPAD.
Tri srečne nagrajenke smo izžrebali na finalnem izboru Gazele 2011, ki je potekala 26. oktobra 2011 v Cankarjevem domu.

Srečne nagrajenke so:

  1. Irena Zupančič – NLB d.o.o.
  2. Sonja Asani – NLB d.o.o.
  3. Nina Šušnik – Amidas d.o.o.

Nagrajenke so nagrade prevzele na sedežu našega podjetja ali pa smo jim nagrado dostavili na njihovo delovno mesto.
Iskreno hvala vsem, ki ste sodelovali v nagradni igri »Z Bisnode do iPAD-a« in več sreče prihodnjič.

Nagrajenka Nina Šušnik iz podjetja Amidas d.o.o. ob prevzemu iPAD-a v prostorih Bisnode.

Nagrajenka Nina Šušnik iz podjetja Amidas d.o.o. ob prevzemu iPAD-a v prostorih Bisnode.

iPAD

Direktorica Bisnode, gospa Maria Anselmi žreba srečne nagrajence ob pomoči moderatorke prireditve Bernarde Žarn

Tagged gazela 2011, Irena Zupančič - NLB d.o.o., izbor gazele 2011, izboru Gazele 2011, Maria Anselmi, Nina Šušnik Amidas d.o.o., Sonja Asani - NLB d.o.o., Z Bisnode do iPAD-a

Še ena briljantna politična / Mag. Mirjana D. Perko, finančna strokovnjakinja | podjetnik

Ena bistvenih značilnosti podjetništva je, da z vsakim poslom, ki ga podjetnik sklene, prevzame tveganje. da se vse ne bo izšlo, kot je načrtoval.

Tveganja so najrazličnejša, od možnosti okvare v proizvodnji, nepredvidenim dogodkov na trgih, sprememb pogojev financiranja, zakonodaje, plačilne nediscipline ali kakega objektivnega, povsem tržnega razloga, da kupec ne plača računa v roku ali pa sploh nikoli.. Naj se podjetnik še tako trudi, da tveganje zmanjša na minimum, v celoti ga izločiti ne more. Teoretično tudi zavarovanje ne nudi stoodstotne zaščite, da ne govorimo o tem, da bi bilo zavarovanje pred vsemi tveganji verjetno dražje kot znaša dobiček podjetja. Tveganje je bistveni element podjetništva. Brez podjetništva pa ni ekonomije, niti v socializmu ne.. Tudi tam se je zgodilo, da je kako podjetje šlo v stečaj, če ga ni rešila država.

Kje je meja med tem, kdaj je nekdo ravnal kot dober gospodar in kdaj naj bi bil kaznovan po noveli ZGD, ki je bila ena zadnjih “pametnih”, ki jih je sprejela naša politična elita, preden je zapustila parlament.. Ali je zaradi nekaj posameznikov, ki so zlorabljali svoj položaj, potrebno uničiti vse, ki so se izpostavili normalnemu podjetniškemu tveganju, pa jim morda ni uspelo, ker se je zrušil trg, zgodila finančna kriza, pojavil nov konkurent z boljšim proizvodom, boljšo storitvijo…

Ali tistih, ki so položaj zlorabljali res ni mogoče ustaviti kako drugače?

Bojim se, da bo učinek zakona le še dodatno poslabšanje konkurenčnosti naše ekonomije.

Poglejmo število brezposelnih, še posebej med mladimi. Recimo, da bi se v normalnih okoliščinah mlad diplomant, ki že leto dni išče službo in dobi sijajno idejo, odločil to idejo oživiti v podjetju. Ker je sistem financiranja začetnih projektov pri nas še vedno zelo nerazvit oziroma še vedno primanjkuje kapitala, bo podjetje začel z nekim minimalnim vložkom. Da bo kupil material, si bo sposodil pri banki. In če mu podjetje, ki kupi njegov izdelek, tega ne bo plačalo, ker bo šlo v stečaj, tudi sam ne bo zvozil in se mu lahko zgodi isto. Ali ga je zato treba kaznovati? Morda pa bo raje rekel, pozabi idejo, bom raje počakal na Zavodu..

So se naši kolegi poslanci vprašali, kdo bo sploh še hotel za direktorja ali nadzornika podjetja, ki je v finančnih težavah.

Kar me skrbi je to, da je bil zakon izglasovan z močno večino.. Mogoče ne bi bilo slabo, da bi bilo v novem parlamento malo več gospodarstvenikov, takih, ki so že vodili kako podetje ali pa v njem vsaj resno delali. Po možnosti brez da bi ga zapeljali v stečaj, za vstop v parlament namreč desetletna prepoved ne velja.

Mag. Mirjana D. Perko

Najhitreje rastoči delodajalec je Knauf Insulation

Ljubljana, 12. novembra (STA) – Najhitreje rastoči slovenski delodajalec je škofjeloško podjetje Knauf Insulation, poroča spletni portal Dnevnik.si. Dnevnik je namreč skupaj s podjetjem Bisnode letos prvič oblikoval lestvico delodajalcev, ki so med letoma 2008 in 2010 na novo zaposlili največ sodelavcev.

 
Avtor: mrn/apo // Vir: STA   //  Številka: 1 
Datum: 12.11.2011  //  Rubrika: Gospodarstvo – Slovenija Stran: 1

 

Podjetju Knauf Insulation na lestvici sledita družbi Litostroj Power in Surovina Bisol, od četrtega do desetega mesta pa si kot najhitreje rastoči delodajalci sledijo Deichmann, Aktiva Skupina, BSH Hišni aparati, Intesa Sanpaolo Card, Center za starejše občane Lucija, Vizija Računovodstvo (podjetje, nominirano za gazelo Osrednje Slovenije 2011) in IPB. Zelo visoko so uvrščeni Petrol (11. mesto), Dars (14. mesto) in podjetje Hella Saturnus (18. mesto), iz katerega prihaja letošnji Manager leta Christof Droste.

 

V prvo polovico so umeščeni tudi Halcom (37. mesto), najboljši zaposlovalec Zlate niti 2007 med srednjimi podjetji in zlata gazela 2007, Ržišnik-Perc (38. mesto), katerega Protim je bil letos vnovič nominirano podjetje za gazelo Gorenjske, Palma (42. mesto), ki se redno uvršča na seznam 101 najboljšega zaposlovalca, in XLAB (49. mesto), gazela Osrednje Slovenije in srebrna gazela 2011. Na lestvico sta se denimo uvrstila solkansko podjetje Instrumentation Technologies (61. mesto), zlata gazela 2008, ter ajdovski Pipistrel (69. mesto), ki je nedavno že tretjič prejel najvišje Nasino priznanje.

 

Lestvica temelji na indeksu DaBeg, ki meri absolutno in relativno rast zaposlovanja. V osemdesetih letih ga je razvil ameriški strokovnjak David Birch. Z indeksom je vse spremembe v podjetjih prevedel na uravnotežen kazalec rasti zaposlenosti v podjetju. Gospodarske družbe, ki imajo ta indeks višji od 20, je označil za “podjetniške”, piše Dnevnik.si. Pri pripravi lestvice so upoštevana podjetja, ki imajo v izhodiščnem letu najmanj tri zaposlene in so v obravnavanem obdobju povečala število zaposlenih za vsaj tri ljudi, so v zadnjem letu ustvarila pozitiven poslovni izid, ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega glede na povprečje slovenskega gospodarstva v letu 2010 in v obravnavanjem obdobju niso blokirana, v stečaju, prisilni poravnavi ali likvidaciji oz. jim ni bila odvzeta davčna številka.

Tagged Aktiva Skupina, BSH Hišni aparati, Center za starejše občane Lucija, David Birch, Deichmann, Dnevnik.si, Halcom, Intesa Sanpaolo Card, Knauf, Knauf Insulation, Litostroj Power, Ržišnik-Perc, Surovina Bisol, Vizija Računovodstvo, Zlate niti

Kriza demokracije ali čezmerna rast pravic in zadolževanja? / Mag. Mirjana D. Perko, finančna strokovnjakinja

Skupina študentov je pred dnevi jezno debatirala grško napoved referenduma.

Grčiji tudi Slovenija namenja visoke vsote, okoli 400 milionov Evrov, ki bi lahko za oživitev domačega gospodarstva pomenile ogromno, še posebej v današnjih časih. Zaradi njihovega pomanjkanja bodo morda prav ta isti mladi brez služb. Mislim, da se upravičeno razburjajo.

Pravica Grkov do referenduma? Kaj pa pravica mladih do služb?

Poznam kar nekaj obrtnikov in podjetnikov, ki so si mnoga leta nakazovali minimalne plače in se vozili z mercedesi. Istočasno so jih usta polna kritike na račun zdravstva, pričakujejo perfektno storitev in najboljša/najdražja zdravila. Pravica do najboljše zdravstvene oskrbe? So se kdaj vprašali, kakšno je razmerje med njihovimi plačanim (prispevki) in koriščenim stroškom zdravstva. Kdo v proračun prispeva razliko?

Pri izračunu pokojnine je dolgo veljalo deset, danes pa osemnajst najugodnejših let. Pravica, ki je zatečena? Vesela sem za upokojence, ki jim bo lepše, pa vendar dvomim, da se lahko račun v ozadju izide. Kdo bo dolgoročno pokrival razliko med povprečnimi in najboljšimi pokojninami, tudi če zanemarimo demografske trende in dejstvo, da za osnovno pokojnino nimamo sistema pokojninskih skladov?

Ko poslušam mnoge ljudi v tovarnah, šolah, občinah, na demonstracijah pred Borzo, slišim le o pravicah, žal pa se nihče več ne vpraša, katere so njihove/naše dolžnosti. Kdo je dolžan zaslužiti za to, da lahko vzdržujemo zdravstvo, šolstvo, socialo, pokojninski sistem na nivojih, za katere vemo, da niso vzdržni, saj porabimo več kot zaslužimo? Da bi zaslužili na globalnem trgu, pa moramo biti konkurenčni.

Kakšen je sistem, ki omogoča, da se pravice množijo kot zajci, obveznosti pa postajajo tabu tema? Lepo je obljubljati pravice, težko pa nalagati obveznosti in zahtevati odgovornost. Politik, ki na volitvah ne bo obljubljal, ampak bo realno napovedal boleče spremembe, nujne za obstoj, še vedno nima možnosti zmagati. Ljudje še vedno verjamejo politikom, ki jim bodo obljubili, da jim ne bo treba delati do 68 leta, da bodo čudežno izboljšali zdravstvo, da ne bodo prodali družinske srebrnine, čeprav je vsak dan manj vredna ampak bomo še naprej npr. pridno metali denar v NLB.

Ali smo prišli v krizo demokracij? Obljubi nemogoče, pa boš zmagal. Bodi realen in napovej zategovanje pasu, pa te bodo izpljunili.

Prav to se je leta dogajalo v Grčiji, da je zašla tako daleč. Dve vladajoči družini, Papandreu in Karamanlis sta si oblast podajali na način, da je za zmago vsak kandidat obljubljal več kot prejšnji, ne glede na to, da je bil vir za novo pravico lako le dodaten proračunski deficit in zadolževanje. Biti realen je pomenilo odločiti se za poraz. V deželi, ki je zibelka demokracije. Bo tudi njen grob?

Tagged ali smo prišli v krizo demokracije, Grčiji, izračun pokojnine, nlb, pravica mladih do služb
Cenjeni obiskovalec!

To spletno mesto za zagotavljanje brezhibne uporabniške izkušnje ter za merjenje anonimnih podatkov o obiskanosti uporablja piškotke. Hvaležni vam bomo, če nam to dovolite s klikom na gumb.


SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_s64qr95v6rapc5t2mrqluv0ha0, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0