2011 DecemberGVIN.com | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Monthly Archives: December 2011

Več plačil vnaprej, manjše povprečne zamude

Ljubljana – Kljub precejšnjemu pesimizmu v gospodarstvu zaradi poglabljanja krize slovenski porabniki niso tako črnogledi. Nasprotno, kazalnik zaupanja potrošnikov se je decembra letos povečal tako v primerjavi z novembrom kot v zadnjem letu.

 

Avtor: Vesna Bertoncelj Popit  // Vir: DELO // Številka: 301  // 
Datum: 29.12.2011 //  Rubrika: Gospodarska priloga  //  Stran: 9
 

Vrednost tega kazalnika je bila šest odstotnih točk večja kot novembra in sedem odstotnih točk večja kot decembra lani. Po mnenju državnega statističnega urada so na večji optimizem vplivala zlasti pričakovanja o možnostih varčevanja v prihodnjih 12 mesecih. Decembra se je tako povečala vrednost vseh šestih kazalnikov, s katerimi merijo pričakovanja potrošnikov. Slabša so bila pričakovanja glede zaposlenosti oziroma brezposelnosti, saj 14 odstotkov anketiranih pričakuje, da se bo v prihodnjih 12 mesecih brezposelnost zelo povečala, 45 odstotkov jih pričakuje, da se bo nekoliko povečala, po mnenju četrtine anketirancev bo brezposelnost prihodnje leto ostala enaka kot zdaj, približno 14 odstotkov jih optimistično pričakuje, da se bo brezposelnost leta 2012 nekoliko zmanjšala, po mnenju enega odstotka anketirancev pa naj bi se brezposelnost v prihodnjih 12 mesecih zelo zmanjšala, so ugotovili na državnem statističnem uradu.

Rast ali zmanjševanje brezposelnosti pa sta precej odvisna od sposobnosti podjetij, da ustvarijo toliko dohodka, da lahko redno poravnavajo svoje račune. Analiza plačilnih navad slovenskih podjetij, ki jo je v zadnjih letih izvedla bonitetna hiša Bisnode na vzorcu več kot 7,7 milijona plačil približno 65.000 poslovnih subjektov od leta 2008 do leta 2011, je pokazala, da podjetja čedalje pogosteje aktivno načrtujejo pritok denarnih sredstev in da jih vse več obveznosti poravnava vnaprej. To prispeva k povprečno krajšim plačilnim zamudam.
V Bisnode ugotavljajo, da je bil v vrh povprečnih plačilnih zamud z 17,8 dneva dosežen v drugem četrtletju leta 2009. Sicer so podjetja leta 2009 račune plačevala s povprečno 13 dnevi zamude, leta 2010 je ta povprečna zamuda znašala 12 dni, v prvi polovici letošnjega leta pa 11 dni. Med panogami so bile v zadnjih treh letih največje plačilne zamude v trgovini in predelovalnih dejavnostih, namreč 18 dni, le dan manj, torej 17 dni, pa so v povprečju znašale zamude plačil v gradbeništvu. Med regijami so plačilno najbolj disciplinirani na Koroškem, kjer je pravočasno poravnavalo račune kar 55 odstotkov podjetij, najmanj disciplinirani pa so bili na Goriškem, kjer je z zamudo poravnavalo račune kar okoli 70 odstotkov poslovnih subjektov.

Tagged plačil, plačilna disciplina, plačilne zamude, plačilnih zamud

Spopad stoletja: ste na Keynesovi ali na Hayekovi strani? / mag. Branko Greganovič finančni strokovnjak in svetovalec | kriza

Na spletni stran econstories.tv se je skupina ekonomistov in glasbenikov lotila na duhovit način sicer resne teme iskanja poti iz ekonomske krize: v obliki spopada med velikanoma ekonomske doktrine J. M. Keynesom in F. A. Hayekom, prikazanega v dveh glasbenih videih Fear the Boom and Bust in Fight of the Century. Naj v nadaljevanju na kratko obrazložim svoj glas…

Politično in psihološko največja ovira na poti iz krize je neprijetno dejstvo, da se pri tem ni mogoče izogniti zmanjšanju obsega proizvodnje in zaposlenosti. Prva etapa na poti iz krize vedno vodi navzdol – bolj globoka je kriza bolj strmo se je treba spustiti, bolj je treba zmanjšati proizvodnjo in zaposlenost. Takšna trditev upravičeno zveni lakonsko v ušesih tistih, ki izgubijo zaposlitev, kljub temu pa bi bilo neodgovorno obljubljati bližnjice, ki ne obstajajo.

Ekonomska kriza je dokaz, da je preveliki del sredstev v ekonomiji ujetih v projektih, ki uničujejo vrednost premoženja, namesto da bi prispevali k povečanju dohodka in življenjskega standarda. Proizvodnja in zaposlenost v takšnih projektih sta samo privid, ki ga ohranja nezdržno velik obseg zadolževanja.

Če želimo iz krize, moramo sredstva, ukleščena v izgubaških naložbah, osvoboditi in jih preseliti v produktivne projekte in podjetja, ali, z drugimi besedami, zmanjšati proizvodnjo in zaposlenost v podjetjih z neučinkovitimi naložbami. Prej, ko bomo sprejeli neizprosnost navedene logike, prej bomo doumeli, da agregatno napihovanje ekonomije z javno porabo in tiskanjem denarja ne more preprečiti neizogibnega zmanjšanja proizvodnje in zaposlenosti v neučinkovitih projektih.

Zdaj je že jasno, da v spopadu stoletja navijam za Hayeka, čeprav izgublja bitko za bitko. Med drugim tudi zato, ker nekje zabrusi Keynesu: »[…] the capital structure is key. Malinvestments wreck the economy.«

Tagged ekonomske doktrine, Malinvestments wreck the economy, Spopad stoletja

Večina slovenskih regij največ zasluži s trgovino | Trgovina

Osrednjeslovenska regija je vodilna z veliko prednostjo tako po številu registriranih podjetij kakor tudi po deležu ustvarjenih prihodkov, sledita ji savinjska in podravska regija. Osrednjeslovenska regija ustvari kar 44 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, savinjska in podravska pa vsaka okoli 11 odstotkov.

 

Avtor: Petra Marcon // Vir: FINANCE  //  Številka: 245 
Datum: 20.12.2011  //  Rubrika: F2  //  Stran: 18

 

Posredništvo in trgovina na debelo brez motornih vozil je tista dejavnost, ki po deležu v skupnih prihodkih vodi v kar štirih regijah: v osrednjeslovenski, gorenjski, notranjsko-kraški in goriški regiji. Trgovina na drobno brez prodaje motornih vozil pa je vodilna dejavnost v pomurski, savinjski in obalno-kraški regiji. Trgovina kot celota je tako prevladujoča dejavnost v kar sedmih regijah izmed 12, ugotavlja v svoji analizi Bisnode Slovenija.

 

Spodnjeposavska regija največ zasluži z energenti

In v preostalih petih regijah? V koroški največji delež v skupnih prihodkih ustvarijo s proizvodnjo kovin, v podravski pa s kovinskimi izdelki, ki niso stroji ali naprave. Zasavci največ zaslužijo s proizvodnjo električnih naprav, spodnjeposavska regija pa z oskrbo z energenti, to je elektriko, plinom in paro. Zanimiv je podatek, da s to dejavnostjo ustvarijo skoraj 40 odstotkov vseh prihodkov regije. Podobno v jugovzhodni Sloveniji s proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic kot vodilno dejavnostjo pridelajo več kot 33 odstotkov prihodkov.

 

Velikanske razlike med povprečnimi prihodki podjetij

Največji delež prihodkov v slovenskem gospodarstvu dosega osrednjeslovenska regija, ugotavljajo pri Bisnodu, saj ustvari skoraj 44 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva. Druga regija po ustvarjenih prihodkih je savinjska (11,1 odstotka), ki ji sledi podravska regija z 11 odstotki. Najmanjši delež so ugotovili v zasavski regiji, kjer glede na celotno slovensko gospodarstvo ustvarijo le odstotek prihodkov.

Povprečno slovensko podjetje je lani imelo približno 590 tisoč evrov prihodkov. A so razlike med regijami precejšnje: podjetja iz jugovzhodne Slovenije v povprečju dosegajo kar 818.700 evrov letnih prihodkov, podjetja iz pomurske regije pa 381.400 evrov.

 

V povprečju najuspešnejša podjetja iz jugovzhodne Slovenije

Povprečno slovensko podjetje je končalo poslovanje v letu 2010 z izgubo, in sicer v vrednosti 6.780 evrov, ugotavljajo pri Bisnodu. V povprečju so podjetja iz podravske regije imela največjo izgubo – skoraj 30 tisoč evrov, takoj za njimi so podjetja iz gorenjske regije s slabimi 27 tisočaki povprečne izgube. Na drugi strani so lani z največjim povprečnim dobičkom v vrednosti 33.300 evrov poslovala podjetja iz jugovzhodne Slovenije, sledijo podjetja iz spodnjeposavske regije s 14.500 evri dobička. Kot zanimivost dodajamo, da osrednjeslovenska regija po tem merilu ne blesti, saj je podjetje iz te regije lani v povprečju imelo 7.100 evrov izgube.

 

Največjo donosnost ustvarila podjetja iz Koroške

Bisnode v analizi še ugotavlja, da je imelo povprečno slovensko podjetje lani skoraj sedemodstotno donosnost na sredstva. Najvišjo so v povprečju ustvarila podjetja iz koroške regije, vendar je treba upoštevati, da gre za regijo z največjim deležem samostojnih podjetnikov. Ti namreč praviloma poslujejo z razmeroma nižjo vrednostjo sredstev kot gospodarske družbe. Najnižjo povprečno donosnost so ustvarila podjetja iz osrednjeslovenske regije, kar je spet razumljivo, saj tu prevladujejo gospodarske družbe.

In kako je z zaposlenimi? Največji delež, to je 35-odstoten, vseh zaposlenih v gospodarstvu je v osrednjeslovenski regiji. Sledita podravska regija s 14 odstotki in savinjska regija s skoraj 13- odstotnim deležem zaposlenih. Po pričakovanjih je najmanjši delež v zasavski regiji, ki zaposluje okoli 1,5 odstotka zaposlenih v gospodarstvu.

GRAF:

Trgovina

Tagged Osrednjeslovenska regija

Na Pomurskem in Goriškem najbolj zamujajo s plačili / plačilna disciplina

V regijah z najslabšo plačilno disciplino so podjetja lani v povprečju plačevala račune od osem do 15 dni po valuti, medtem ko za slovensko povprečje velja, da podjetja zamujajo pri poravnavanju svojih obveznosti za enega do sedem dni.

 

Avtor: Petra Marcon // Vir: FINANCE  //  Številka: 245
 Datum: 20.12.2011  //  Rubrika: F2  //  Stran: 18 

 

Predstavljamo pregled plačilne discipline v slovenskih regijah, in sicer na podlagi dveh kazalcev, to je blokad podjetij in plačilnega indeksa, kot pojasnjujejo v bonitetni hiši Bisnode Slovenija. Preverili so še, kako plačilna nedisciplina vpliva na preživetje podjetij v obravnavani regiji.

 

Najmanj blokad v notranjsko-kraški regiji

Blokada podjetja pomeni, da ima to rezervirana sredstva na vseh odprtih transakcijski računih več kot štiri delovne dni, razlagajo na Bisnodu. V analizo so zajeli podatke za leto 2010, upoštevali pa so zgolj blokade v tem obdobju. Čeprav je podjetje lani doživelo več blokad, so jih upoštevali samo enkrat.

Lani je imelo kar 15 odstotkov vseh registriranih subjektov blokirane račune več kot štiri dni, ugotavljajo pri Bisnodu. Največ blokad je bilo v osrednjeslovenski regiji (6.129), najmanj pa v notranjsko-kraški (390).

Podrobnejša analiza razkriva, da ima podravska regija največji delež podjetij z blokadami, kar pomeni, da je imelo kar 19 odstotkov vseh podjetij iz te regije lani na novo blokirane račune vsaj enkrat ali večkrat za več kot štiri dni. Najmanjši delež podjetij z blokadami je v gorenjski regiji z zgolj 11,5 odstotka.

 

Plačilna disciplina najboljša v osrednjeslovenski regiji

Plačilni indeks je izračunan na podlagi podatkov, ki jih Bisnode pridobi od poslovnih partnerjev. Izračun temelji na vseh plačanih računih iz podatkovne baze, ki pa ne zajema vseh računov, izdanih podjetju, temveč zgolj tiste, ki so bili dostopni bonitetni hiši Bisnode, kar pomeni več kot 20 milijonov računov za več kot 115 tisoč podjetij.

Vrednost plačilnega indeksa je od ena do sto, pri čemer 80 pomeni, da podjetje plačuje v roku, od 81 do sto, da plačuje pred rokom, manj kot 80 pa, da zamuja pri plačevanju računov. Po merski lestvici Bisnoda vrednosti plačilnega indeksa pod 40 pomenijo, da podjetje plačuje v povprečju z več kot 60-dnevno zamudo. Kot zanimivost dodajmo, da lani povprečen plačilni indeks v nobeni izmed regij ni presegel vrednosti 80, saj se je gibal med 72 (v pomurski in goriški regiji) in 78 (v gorenjski in notranjsko-kraški).

Lani so slovenska podjetja v povprečju plačevala svoje obveznosti od enega do sedmih dni po valuti, ugotavljajo pri Bisnodu. Podrobnejši pregled po regijah razkriva, da je najslabša plačilna disciplina v pomurski in goriški regiji, sledita ji koroška in savinjska regija.

Poleg tega v Bisnodu ugotavljajo, da je imelo lani skoraj pet odstotkov vseh izračunanih plačilnih indeksov vrednost pod 40, kar pomeni, da so podjetja v povprečju plačevala z več kot 60-dnevno zamudo. Največji delež plačilnih indeksov z vrednostjo pod 40 najdemo v prekmurski (7,7 odstotka) in savinjski regiji (6,9), kar pomeni, da je bila v tej regiji po tem merilu najslabša plačilna disciplina.

 

Najboljša plačilna disciplina je bila v osrednjeslovenski regiji

Naslov: Na Pomurskem in Goriškem najbolj zamujajo s plačili  
Avtor: Petra Marcon  
Vir: FINANCE
Številka: 245
Datum: 20.12.2011
Rubrika: F2
Stran: 18
 
V regijah z najslabšo plačilno disciplino so podjetja lani v povprečju plačevala račune od osem do 15 dni po valuti, medtem ko za slovensko povprečje velja, da podjetja zamujajo pri poravnavanju svojih obveznosti za enega do sedem dni.

Predstavljamo pregled plačilne discipline v slovenskih regijah, in sicer na podlagi dveh kazalcev, to je blokad podjetij in plačilnega indeksa, kot pojasnjujejo v bonitetni hiši Bisnode Slovenija. Preverili so še, kako plačilna nedisciplina vpliva na preživetje podjetij v obravnavani regiji.

 

Najmanj blokad v notranjsko-kraški regiji

Blokada podjetja pomeni, da ima to rezervirana sredstva na vseh odprtih transakcijski računih več kot štiri delovne dni, razlagajo na Bisnodu. V analizo so zajeli podatke za leto 2010, upoštevali pa so zgolj blokade v tem obdobju. Čeprav je podjetje lani doživelo več blokad, so jih upoštevali samo enkrat.

Lani je imelo kar 15 odstotkov vseh registriranih subjektov blokirane račune več kot štiri dni, ugotavljajo pri Bisnodu. Največ blokad je bilo v osrednjeslovenski regiji (6.129), najmanj pa v notranjsko-kraški (390).

Podrobnejša analiza razkriva, da ima podravska regija največji delež podjetij z blokadami, kar pomeni, da je imelo kar 19 odstotkov vseh podjetij iz te regije lani na novo blokirane račune vsaj enkrat ali večkrat za več kot štiri dni. Najmanjši delež podjetij z blokadami je v gorenjski regiji z zgolj 11,5 odstotka.

 

Plačilna disciplina najboljša v osrednjeslovenski regiji

Plačilni indeks je izračunan na podlagi podatkov, ki jih Bisnode pridobi od poslovnih partnerjev. Izračun temelji na vseh plačanih računih iz podatkovne baze, ki pa ne zajema vseh računov, izdanih podjetju, temveč zgolj tiste, ki so bili dostopni bonitetni hiši Bisnode, kar pomeni več kot 20 milijonov računov za več kot 115 tisoč podjetij.

Vrednost plačilnega indeksa je od ena do sto, pri čemer 80 pomeni, da podjetje plačuje v roku, od 81 do sto, da plačuje pred rokom, manj kot 80 pa, da zamuja pri plačevanju računov. Po merski lestvici Bisnoda vrednosti plačilnega indeksa pod 40 pomenijo, da podjetje plačuje v povprečju z več kot 60-dnevno zamudo. Kot zanimivost dodajmo, da lani povprečen plačilni indeks v nobeni izmed regij ni presegel vrednosti 80, saj se je gibal med 72 (v pomurski in goriški regiji) in 78 (v gorenjski in notranjsko-kraški).

Lani so slovenska podjetja v povprečju plačevala svoje obveznosti od enega do sedmih dni po valuti, ugotavljajo pri Bisnodu. Podrobnejši pregled po regijah razkriva, da je najslabša plačilna disciplina v pomurski in goriški regiji, sledita ji koroška in savinjska regija.

Poleg tega v Bisnodu ugotavljajo, da je imelo lani skoraj pet odstotkov vseh izračunanih plačilnih indeksov vrednost pod 40, kar pomeni, da so podjetja v povprečju plačevala z več kot 60-dnevno zamudo. Največji delež plačilnih indeksov z vrednostjo pod 40 najdemo v prekmurski (7,7 odstotka) in savinjski regiji (6,9), kar pomeni, da je bila v tej regiji po tem merilu najslabša plačilna disciplina. Najboljša plačilna disciplina je bila v osrednjeslovenski regiji, kjer so izmerili najmanjši, to je 3,5-odstotni delež.

 

Preživetje podjetij po regijah

Pri Bisnodu so še analizirali, katera regija ima največji delež podjetij, ki so lani nehala poslovati, pri čemer so zajeli vse poslovne subjekte, ki so bili v enem od insolventnih postopkov ali izbrisani. Na drugi strani so ugotavljali število novoustanovljenih podjetij po regijah in njihovo razmerje glede na število insolventnih in izbrisanih podjetij.

Lani so za skoraj 11 odstotkov vseh aktivnih podjetij vpeljali insolventen postopek ali izbris, ugotavlja Bisnode, pri čemer je bil največji delež takšnih podjetij registriran v osrednjeslovenski regiji (32 odstotkov). Gorenjska regija je imela največji delež podjetij v insolventnem postopku oziroma izbrisanih podjetij. Bisnode še ugotavlja, da so največji delež novoustanovljenih podjetij registrirali v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v zasavski.

In kakšno je razmerje med novimi in izbrisanimi podjetji oziroma tistimi v insolventnem postopku? Za slovensko gospodarstvo kot celoto Bisnode ugotavlja, da število novoustanovljenih podjetij presega število tistih, ki so nehala poslovati. A vendarle to ne drži za vse regije: v zasavski in obalno-kraški je število podjetij, ki so nehala poslovati preseglo število novoustanovljenih podjetij. Najugodnejše razmerje v korist novih podjetij so pa lani imeli v pomurski in koroški regiji.

 

Tagged Gorenjska regija

Gospodarskih težav ne bo rešil deus ex machina / mag. Branko Greganovič finančni strokovnjak in svetovalec

V Sloveniji se reševanja gospodarskih težav lotevamo, kot da se bo v ustreznem trenutku pojavil nek deus ex machina in naše probleme rešil namesto nas. Obnašamo se, kot da se kar koli lahko spremeni, ne da bi nekdo od nas prevzel pobudo in predlagal spremembe v trenutku, ko je večina še vedno skeptična do sprememb ali celo nasprotuje predlaganemu.

Najbolj izmuzljiv izgovor te vrste je tisti, da ničesar ni mogoče storiti, dokler se ne spremeni zakonodaja in finančno prestrukturiranje gospodarstva je področje, na katerem boste še posebej pogosto naleteli na ta izgovor – finančno prestrukturiranje namreč naj je bi bilo mogoče, dokler se ne spremeni insolvenčna zakonodaja. Da ne bo pomote – po mojem mnenju je naša insolvenčna zakonodaja potrebna korenitih sprememb, še posebej v delu, ki ureja prisilno poravnavo. Ampak – zakonodaja se ne bo spremenila sama od sebe; če želimo spremeniti zakon, mora nekdo z ustreznim vplivom prevzeti pobudo in prepričati vse, od katerih je to odvisno, da so spremembe potrebne. Če bomo vsi čakali, da prevzamejo pobudo drugi, se ne bo nič zgodilo, ker sprememb ne more uveljaviti nihče, razen nas samih – ne bo jih uveljavil nek deus ex machina in ne bodo se zgodile kar same od sebe.

V Združenju manager smo se zato odločili, da ne bomo čakali na druge – oblikovali smo delovno skupino za prestrukturiranje gospodarstva in insolvenčno zakonodajo, ki se želi v razgovoru s ključnimi posamezniki in institucijami sprožiti proces potrebnih sprememb. Delovna skupina je tako pripravila predlog Slovenskih načel prestrukturiranja gospodarstva, ki jih najdete na spletnih straneh združenja. Pri pripravi slovenskih načel nismo hoteli odkrivati tople vode – načela so zasnovana na izkušnjah Velike Britanije in Tajske oziroma na Londonskem pristopu in Bangkoškem okviru za finančno prestrukturiranje, ki smo jih nekoliko priredili za slovenske razmere.

Združenje manager se je torej odločilo, da prevzame pobudo, da ne čaka na to, da spremembe na področju finančnega prestrukturiranja gospodarstva in insolvenčne zakonodaje uveljavi deus ex machina. Verjamemo, da je samo na ta način mogoče pravočasno uveljaviti potrebne spremembe in računamo na to, da se nam bodo pri tem pridružili tudi vsi ostali, brez sodelovanja katerih predlaganih sprememb ne bo mogoče spraviti v življenje.

mag. Branko Greganovič

Tagged -manager, Branko Greganovič, delovna skupina, finančnega, gospodarstva, gospodarstvo, insolvenčne zakonodaje, prestrukturiranja, Slovenskih, zdruzenje-manager

Pot iz krize ni tlakovana z dobrimi nameni / mag. Branko Greganovič finančni strokovnjak in svetovalec

Tema tedna so seveda – volitve. Najpogostejše vprašanje, ki sem ga slišal ta teden je tako vprašanje »kaj mora narediti nova slovenska vlada«.

Kljub logičnosti navedenega vprašanja, je zame veliko bolj pomembno vprašanje »kako se naj obnaša nova slovenska vlada«. Kakovost življenja je dolgoročno namreč veliko bolj odvisna od načina, ki ga izberemo za uveljavitve določenih ciljev, kot od samih ciljev. Isti cilji, zasledovani na različne načine pripeljejo do bistveno različnih rezultatov.

France Bučar, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, in Simona Toplak, komentatorka Financ, sta mi ta teden ponudila iztočnici za ilustracijo navedene trditve.

France Bučar je pronicljivo opozoril na nekaj, česar danes nočejo razumeti niti mnogi ekonomisti: “Delovna mesta morajo nečemu služiti, na delovnih mestih je treba nekaj proizvesti, tisto pa znati prodati. Ni dovolj samo za toliko in toliko povečati števila delovnih mest.« Dr. Bučar ima prav: ni vseeno, na kakšen način bomo povečali zaposlenost. Če bi bilo vseeno, bi bila rešitev enostavna: slovenska podjetja bi zaposlila vse dela zmožne prebivalce, vse, kar ta podjetja proizvedejo, pa bi odkupil državni proračun. Še bolj enostavna bi bila rešitev, v kateri bi vse prebivalce enostavno zaposlili v državni upravi!? Šele, ko logiko zaposlovanja, ki jo upravičeno kritizira dr. Bučar, pripeljemo do absurda,  postane očitno, da delovnih mest v gospodarstvu ne zagotavljajo slovenski politiki in državni proračun, ampak kupci in investitorji iz celega sveta.

Simona Toplak je na drugi strani uporabila primer Latvije, zato da nas opozori, »da so tudi nestabilne koalicije dobre za reševanje iz krize«. Simona ima prav: ni vseeno, na kakšen način bomo premagali krizo. Demokracija je po svoje neučinkovita – zahteva veliko časa in energije za dosego ciljev. Kršenje univerzalnih načel in zakonov se zato mnogim zdi edina učinkovita rešitev v krizi. Vendar takšna »učinkovitost«, ni zastonj: nespoštovanje pravil in postopkov ogroža osebno svobodo in občutek varnosti večine prebivalce in na ta način onemogoča razvoj države. Strategija izhoda iz krize zato ne sme biti zasnovana na kršenju pravil, s katerimi nismo zadovoljni, ampak na spremembi teh pravil in uveljavitvi novih – v okviru etičnih načel in postopkov pravne države.

 

mag. Branko Greganovič

ampak kupci in investitorji iz celega sveta

Za “plačilno nedisciplino” so krivi upniki / mag. Branko Greganovič finančni strokovnjak in svetovalec | plačilna

»Plačilna nedisciplina« je izraz, s katerim je povezano veliko sprenevedanja.

Izraz sugerira, da dolžniki nočejo plačati, čeprav je resnični problem plačilna nesposobnost oziroma dejstvo, da dolžniki nimajo denarja in zato ne morejo plačati. Ciniki bi rekli, da plačilna nedisciplina nastane, ko plačilna nesposobnost postane sistemski problem. Rešitev za »plačilno nedisciplino« bomo zato zaman iskali na strani dolžnikov; za »plačilno nedisciplino« so krivi – upniki.

Kljub temu, da goljufije upravičeno pritegnejo več pozornosti javnosti, plačilna nedisciplina kot sistemski problem v osnovi nikoli ni posledica poslovnih goljufij, ampak kopičenja plačilne nesposobnosti, kot posledice neizogibne tveganosti in nepredvidljivosti poslovanja. Za razliko od goljufije, kazen za plačilno nesposobnost v tem primeru ni zapor, ampak stečaj oziroma izguba, ki jo utrpijo upniki in lastniki insolventnega podjetja.

In kaj je rešitev za plačilno nedisciplino? Rešitev je presenetljivo enostavna: edina učinkovita rešitev je odgovorno ravnanje upnikov. Plačilno nedisciplino namreč proizvedejo upniki s tem, ko ohranjajo pri življenju dolžnike, ki ne plačujejo svojih obveznosti. Finančne težave tako priplavajo na površino praviloma šele takrat, ko podjetje že vsaj leto ali dve ne plačuje svojih obveznosti do dobaviteljev in bank. Če upniki ne začnejo pravočasno izločati neplačnikov iz trga, postane plačilna nesposobnost sčasoma sistemski problem, ki se prej ali slej zlomi na plečih davkoplačevalcev. In v tej smeri se pospešeno razvija tudi položaj v Sloveniji.

mag. Branko Greganovič

Tagged Branko Greganovič, plačilna nedisciplina, plačilo, upniki
Cenjeni obiskovalec!

To spletno mesto za zagotavljanje brezhibne uporabniške izkušnje ter za merjenje anonimnih podatkov o obiskanosti uporablja piškotke. Hvaležni vam bomo, če nam to dovolite s klikom na gumb.


SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_ovechqttj9istdekl2qn244s64, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0