2012 FebruaryGVIN.com | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Monthly Archives: February 2012

Otroci pri studencu modrosti – Rok Klančnik, direktor slovenskega turističnega predstavništva za Beneluks in Francijo, Bruselj

»Če ti iz rok padeta knjiga in kos zlata … najprej poberi knjigo.« Iz zakladnice judovske modrosti

Kot otroci … na tisoče Nizozemcev in njihovih gostov se je sprehajalo, drsalo, smejalo, grelo ob provizoričnih ogenjčkih, pilo penino in jedlo ostrige in surove harenge (trska, najljubša holandska riba). Kanali, ki Amsterdam prepredajo kot pajkova mreža, že od leta 1997 niso bili tako debelo zamrznjeni.

Ob pogledu na te vesele in prijazne ljudi sem se spomnil na nedavne izpade ameriških (republikanskih) ideologov v televizijski oddaji Fox News (oddaja »O’Reilly factor«, poišči na You tubu in se sladko zabavaj) , češ da je Amsterdam »nenadzorovana septična jama korupcije, kriminala, mamil in anarhije«. Medtem velja, da je v ZDA kar petkrat več umorov na 100 tisoč ljudi in da od mamil umre 38 Američanov na milijon prebivalcev, na Nizozemskem pa zgolj 2,4. Sancta simplicitas. Res je tudi, da je Amsterdam že kar malo naveličan folklore »četrti rdečih luči«, pa tudi v kajenju zelišč, ki je v mestu priljubljen hobi, zavoljo vse splošne sprejemljivosti ni ničesar posebnega, zato oboje počasi, a zagotovo izginja. Nič hudega.

Kot otroci … veseli, razigrani, sproščeni … to veselost prenašajo kot nekakšno prijazno, hudomušno gripo na svoje obiskovalce, turiste iz vsega sveta. Ekonomisti Nizozemske v mračnih analizah evropske gospodarske krize nikoli ne omenjajo. Gre za silno uspešno, šesto največjo gospodarsko silo v Evropi, sodi pa tudi med 20 vodilnih gospodarstev v svetu. Gospodarska rast je bila pozitivna tudi lani.

Kako to? Družba je vendar silno heterogena. Sedemnajst milijonov prebivalcev »nizke dežele« ima skupnega le to, da se vsi sila radi vozijo s kolesi, sicer pa so prenaseljeno (425, pri nas le 100 oseb na kvadratni kilometer) člani silno različnih veroizpovedi, ras, kultur, kulinaričnih, pesniških tradicij …
A nemara prav zato. Prosto popoldne sem si vzel za ogled prečudovite razstave »Judovstvo – svet poln zgodb« v znameniti Nieuwe Kerk (nova cerkev) na osrednjem trgu Dam. Nadvse sem užival ob ogledovanju okrog 500 izjemnih umetniških del, med katerimi so celo kos izvirnih Kumranskih rokopisov, pa najstarejša ohranjena Torah na svetu iz Erfurta, iskal morebitne lučke v najbolj zaprašenih kotičkih shramb svojega spomina, se skušal poistovetiti z Joeli, Coheni, Mošeji, Goldmani … a še najbolj je bilo fascinantno to, da so to razstavo postavili v ikonski amsterdamski krščanski cerkvi in da s stropa visi nešteto dolgih belih transparentov z judovskimi modrostmi v številnih jezikih. Tako košček duhovnega bogastva v svojem jeziku lahko dobi obiskovalec iz kakšne arabske države, Kitajci, Hindujci, latino Američani … no, slovenščina je malenkost preveč eksotičen jezik celo za Nizozemce.

Nizozemci vseh barv in kolektivnih spominov, s sorodniki iz Brede, Maastrichta, Surinama, Indonezije, so ljudje, ki kolesarijo tudi če z neba padajo kamene strele, a ki izkoristijo vsako priložnost za podjetniške podvige. Nobene teh priložnosti ne pustijo mimo. Multikulturnost, medsebojno spoštovanje, odprtost, solidarnost, v tej kraljevini niso modne muhe, temveč vsakodnevno dejstvo, tako kot »dobro jutro«. Zato pa so tako ekonomsko in kulturno ter nenazadnje turistično uspešna država. Četudi nimajo čudovitih gora, čistih studencev, studorskih kozolcev … kot moja deželica pod Alpami.

Slovenska družba je v evropskem merilu silno homogena. Med državljani Slovenije je kar neverjetnih 90 odstotkov Slovencev, tujcev je le za vzorec, po mojem mnenju tudi odločno premalo. Mogoče pa nam zato nekako ne uspeva premagovati vsak dan istih zamer, zaplankanosti in se raje kot da bi bili plus ultra uspešni, trkamo po prsih in stokamo »bužec jest, bužca ti«. Odložimo plašnice. Ne bojmo se velikega sveta. Nihče nam nič slabega noče, razen nemara sami sebi …

Tagged Brede, Evropi, Indonezije, Maastrichta, Nizozemci, Surinama

Moj prvi rojstni dan / Rok Klančnik, direktor slovenskega turističnega predstavništva za Beneluks in Francijo, Bruselj

Današnji dan se je rodil kot sramežljiv nezakonski otrok flamske mame in valonskega očeta … sonce se je splazilo čez Bruselj, kot da bi ga kdo želel sestreliti, bilo je hladno, da na njem ne bi bilo mogoče speči niti jajca na oko. In jaz sem se prebudil v svoj prvi rojstni dan.

Natanko pred letom dni so me v tem času odpeljali v operacijsko dvorano, skrivali očitno živčnost, saj je bil odstotek preživetvene možnosti sila nizek, me uspavali … ter zarezali. A da ne bom dolgovezil – kako že govorim svojim poslušalcem v predavanjih o »storytellingu«? Zgodba mora biti kratka, sladka, močna, zapeljiva, seksi. SSSSS – short, sweet, strong, seducing, sexy … story.

Tisti dan, 9. februarja 2011 – sem se spomnil šele nekje septembra – sem se s težkim kovčkom odpravil na pot. Dežela, kamor sem se bil namenil, je bila vse svetlejša, dokler me ni začelo hudo slepiti, bilo je vroče. Peklensko vroče … v nekem trenutku pa sem spustil prtljago na tla, se obrnil in vrnil. Vase. Črta na monitorju je spet poskočila. Menda je bilo kot v ameriških bolnišničnih nadaljevankah.

Čez slab teden dni so me zbudili iz kome, en mesec držali na cevkah, nato pa posadili na voziček in poslali domov. In rekli, pr’jatu, če se boš izlizal, boš nemara želel zaprositi za invalidsko pokojnino.

Figo!

Pred mano je vsaj še 25 let službe, pa še vsaj dvajset, ko bom samo in zgolj užival, kar sicer počnem tudi med službo (poleg vsega ostalega …). Ko takole pogledam na pretekli dan, sem prejel natanko 84 elektronskih sporočil, jih približno enako število poslal, se izdatno pomenil z nizozemskimi organizatorji potovanj, dvema veleposlanikoma, nekaj belgijskimi novinarji, kosil v argentinski restavraciji (odličen ramstek s chimichurrijem in krompirjem v srajčki), popil kozarec rdečega Malbeca z okusom po borovnicah, tobakovih listih, čokoladi in starem usnjenem sedlu preznojenega lipicanca ter s prav otroškim veseljem sprejel vabilo, da napišem serijo blogov za Gvin.com.

Ne prepoznam se več. Kot je rekel Steve Jobs, je bil najboljši trenutek njegovega življenja takrat, ko so ga vrgli iz službe pri Applu. Moj najboljši trenutek je bil očitno takrat, ko so mi – so rekli – izrezali velik tumor na požiralniku. Jaz pa jih imam na sumu, da so mi s srca izrezali vse strahove, bolečine, osamljenost in tam pustili zgolj ljubezen, dobro samopodobo, a hkrati skromnost, spoštovanje do drugih in sonce. Neprecenljivo. Življenje je vendar čudovito. Ekonomska kriza gor ali dol.

Jutri grem na pot v Amsterdam, v ponedeljek pa v Pariz. Ma kaj Pariz …? Ves svet objemam, toliko moči čutim v sebi. In bolj kot jo delim, več jo imam na zalogi.

Tagged Amsterdam, Beneluks, Bruselj, Figo, fipo, Francijo, Pariz, Rok Klančnik, seducing, sexy, short, strong, sweet

SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_bi20t5ab6sqvd4u2039hppp1e3, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0