2012 SeptemberGVIN.com | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Monthly Archives: September 2012

Racionalno, iracionalno, … človeško / Janko Medja, predsednik nadzornega sveta NLB

Janko Medja

Janko Medja, predsednik nadzornega sveta NLB

Ste pripravljeni plačati dva do tri tisoč evrov za usnjene sedeže v svojem novem avtu (ki na primer stane dvajset tisoč evrov), ki ga boste skoraj izključno vozili sami, kajti žena ima seveda svojega? Niste pa pripravljeni dati tri tisoč evrov za usnjeno zofo v dnevni sobi, čeprav jo bo uporabljalo več ljudi, in to več časa?

 

Ste pripravljeni iz službe vzeti domov svinčnik, rekoč “tam jih je itak preveč”?Pa bi ukradli iz blagajne toliko denarja, da bi si ta svinčnik kupili? Verjetno ne…

Se dostikrat dvajset minut vozite okrog ljubljanske opere, da bi našli parkirno mesto “blizu”, ker ste pač z nekom dogovorjeni v Opera baru, in porabite trikrat več časa, kot če bi parkirali pod Maksimarketom in pripešačili petsto metrov?

Ste racionalni ali iracionalni?

Navedene primere malce svobodno povzemam po eni od študij svetovalne hiše McKinsey, ki ugotavlja, da se veliko časa – morda celo večino – vedemo v nasprotju s tistim, kar bi bilo “racionalno”. Tako ekonomska kot managerska znanost se je v zadnjem času okrog teh in podobnih spoznanj precej spremenila. Upoštevanje človeških, iracionalnih, če hočete, vzgibov, motivacij, reakcij je dokazano najbolj pomembno za uspeh marsikaterega managerskega projekta (če vključuje ljudi, seveda).

Vodstva projektov zastavijo stvari dobro, racionalno, celovito, z ustrezno časovnico in komunikacijo… in potem pogrnejo na celi črti, kajti ljudje odreagirajo iracionalno. Tipičen primer je na primer manager, ki sicer racionalno popolnoma dobro ve, da mora pokazati vizijo, prevzeti tveganja in popeljati ljudi naprej z energijo in zgledom – a se odloči za majhne, bolj varne ukrepe, ki pa ne dosežejo ciljev, ker pravzaprav le kozmetično polepšajo status quo; ne prinesejo pa potrebnih sprememb.

Pa poglejmo primer: praktično vsi se strinjamo, tudi različne politične stranke, da je v preteklosti država (pod različnimi vladami) slabo upravljala z državnim premoženjem. Iz tega izhaja, da je racionalno narediti spremembo, prekiniti status quo. Glede na težko gospodarsko stanje ter tudi nizko stopnjo zaupanja v državo je racionalno reči, da je treba spremembo narediti prej, ne kasneje. Racionalno pa je tudi oblikovati čim bolj strokovne rešitve, kar zahteva čas. Racionalno je voditi pogovore s širokim naborom deležnikov. In racionalno je trditi, da tako vladna kot opozicijska stran nosita odgovornost za dejanja in opustitve v političnem delovanju, katerega rezultat je vodenje države.

Nekatere od racionalnih stvari zgoraj so si med seboj nasprotujoče. Žal. Ne da se izpolniti vsega.

Bomo racionalni in se bomo pogovorili, ugotovili prioritete, dosegli dogovore? Ali pa bomo iracionalni, bomo šli eden proti drugemu na okope, vztrajali pri svojem prav – in ne bomo naredili ničesar? Izbira je naša. Odgovornost in prihodnost tudi.

Racionalno bi bilo, da bi politiki, sindikalisti, gospodarstveniki in mediji pričeli misliti na narod, namesto na lasten ego. Upam si trditi, da bi bilo to tudi edino človeško.

Na kateri barki plujete? / Janko Medja, predsednik nadzornega sveta NLB

Janko Medja

Janko Medja, predsednik nadzornega sveta NLB

Dragi bralci, Kot je znano, bom morda v kratkem dobil novo službo, in tu je dobro mesto, da vsem rečem iskrena hvala za čestitke in dobre želje ob tem začetku.

Ko sem se v zadnjih dneh (kot del krivulje učenja ob prevzemu novih nalog) pogovarjal z različnimi ljudmi, kaj so glavne težave v slovenski družbi, kajti na dotičnem mestu je pametno razumeti tudi širši položaj, mi je kot ena izmed idej na misel prišla spodnja zgodba iz najboljše zabavne ZF literaturi vseh časov – vsaj po mojem mnenju :-) – Štoparskem vodniku po galaksiji.

Glavni junaki med drugim srečajo tudi rahlo čudno vesoljsko “Barko B”, ki pluje po vesolju, na krovu pa nosi zamrznjenih petnajst miijonov ljudi, tretjino prebivalstva planeta Golgafrincham. V pogovoru se izkaže, da je Barka B ena izmed treh, ki naj bi prepeljale celotno golgafrinchamsko prebivalstvo iz planeta, obsojenega na propad, na nov svet. O tem, kakšna katastrofa je doletela domač planet, imajo kapitan, prvi on drugi oficir različne zgodbe (od trka s soncem do velikanske ponorele zvezdne koze, ki naj bi požrla planet)… Tako kapitan kot oficirji izgledajo rahlo zmedeni.

Po vesolju plujejo že več let in čudno se jim zdi, da ne zmorejo stopiti v stik z barkama A in C. Na Barki A naj bi bili vsi golgafrinchamski voditelji, veliki umetniki, znanstveniki – skratka vsi zelo sposobni, uspešni ljudje. Na Barki C naj bi bili ljudje, ki znajo dejansko izdelati, narediti stvari, inzenirji, mizarji, kuharji in podobni. Na njihovi, Barki B, pa so vsi ostali, tako rekoč “posredniki” – svetovalci, marketinški strokovnjaki, iztrošeni TV producenti, frizerji, prodajalci rabljenih avtomobilov itd. Ko so odhajali z domačega planeta, so poslali barko B na novi planet prvo z razlago, da odhajajo prvi, da bodo nov planet pripravili za vse prebivalstvo.

Zgodba se seveda konča z ugotovitvijo, da je načrt, da na novi planet ne bodo ravno pristali, ampak hmmm, strmoglavili, kajti tako je celotna zadeva zamišljena. Za to obstaja tudi razlog, ki se ga kapitan prav težko spomni, namreč… da so vsi skupaj na barki B zgolj en kup nekoristnih prismojencev. Očitno so jim na domačem planetu natvezili zgodbo, da so se znebili celega nekoristnega dela prebivalstva.

Vsak dan tudi mi srečujemo ljudi iz Barke B. Ne znajo kaj dosti ustvariti, prispevati družbi. Pravzaprav jim manjka znanja. Več ali manj znajo govoriti, dvomiti, širiti cinizem, manipulirati – vse pravzaprav bolj kot obrambni mehanizem. Ne zaupajo niti sebi (manjka jim samozavesti) niti si ne upajo zaupati drugim. Zato marsikdo izmed njih poskuša predvsem vleči čim več niti, držati oblast, imeti kontrolo. Da ne bi kdo drugi ugotovil, da je nepotreben. Tem ljudem ustreza razpredati slabe informacije in mnenja o drugih, kajti tako se za trenutek počutijo boljše, kot pa globoko v sebi čutijo, da so.

Tudi na pomembnih položajih sedijo: prestrašeni, da ne bi kdo opazil, da so nesposobni, ustvarjajo probleme, ki jih nihče razen njih ne more rešiti. Skrivajo informacije, na podlagi katerih bi se pravzaprav ugotovilo, da so rešitve jasne in enostavne, le pogumno jih je treba izpeljati. Dobri so postali v povezovanju s sebi podobnimi, ščitijo se med seboj. Čim dlje želijo ohraniti status quo, kar seveda povzroča zaostajanje za tistimi, ki se razvijajo – ampak tem, ki se krčevito oklepajo “svojega”, je to vseeno. To delajo tudi na račun kakovsti dela, rezultatov, na račun ciljev organizacije, v kateri delajo, na račun skupnosti, na račun naroda.

Na srečo so, četudi dostikrat zelo vplivni, v manjšini. Pokažimo in povejmo jim to – spoštljivo, a tudi odločno. Kajti kako dolgo jih bomo še prenašali, preden jih bomo morali izvoziti v kako drugo vesolje?

Poudarjam: po mojem mnenju danes, v težki situaciji, šteje le, kar dejansko narediš, premakneš, kar prispevaš, in nič drugega. Zdaj ni čas za oblast, vrtičke, pozicioniranja, ampak za napredek, dogovore, skupno pot in predvsem pot naprej. Pametno je biti na pozitivni barki. S takšnim razmišljanjem nam bo vsem bolje.

Slovenski vsevedi in »Pirati s Karibov« / Janko Medja, predsednik nadzornega sveta NLB

Janko Medja

Janko Medja, predsednik nadzornega sveta NLB

Vse smo že slišali, vse smo že prebrali. O vsem smo govorili s prijatelji. Obvladamo. V podrobnosti poznamo gospodarski položaj, banke, javno upravo, politike in sindikate. Novinarji najdejo vse resnice; strokovnjaki nam napišejo vse nasvete o podjetništvu, o vodenju, o razvoju kadrov. Voditelji države (v vladi in opoziciji) imajo odgovore na resne in težke probleme, in nam jih seveda (kar radi) tudi razložijo.

S tem sicer ni nič narobe, in enako je bilo leta 2007, pa 2002, in 1997. Poiskal sem si nekaj člankov in posnetkov od tedaj, in ugotovil, ne boste verjeli, da smo že tedaj vse znali. Vse sami, ničesar več se nam ni (bilo) treba naučiti. Obvladali smo vodenje podjetij, na srečanjih bančnikov smo gostom iz tujine pojasnjevali, kako znamo delati boljše bančništvo od njih, imeli smo najboljše načrte za črpanje evropskih sredstev, pripravljali smo top projekte, odpirali slovenske univerze. Da o super stadionih in najmodernejših trgovskih centrih sploh ne izgubljam besed…

Ampak imam rahlo prikrit občutek, da ob tem, da vse vemo, nimamo sreče. Pravzaprav imamo res smolo. Vsi projekti so se sfižili, manager leta 2007 je obsojenec leta 2012. Pa tale Evropa – tudi ne dela tako, kot smo se zmenili… Nočejo dati več denarja, le zakaj? Pa tako dobro smo vse naredili. Tujega (znanja) nismo hoteli, svojega (ničesar) nismo dali. Le zakaj nas ne želijo več podpirati?

V bistvu, veste, tale kriza v Sloveniji je gotovo zato, ker so drugi vodili vse projekte. Ne pa mi, ali naši. Ampak drugi. Mi bi to naredili bolje. Bistveno bolje!

No, ampak ne bomo. Zdaj je težka situacija. Kaj bi se zdaj izpostavljali? Kar naj se kdo drug. Položaj je tako zavožen, da bo prav zanimivo gledati, kako mu ne bo uspelo. He he… Pa saj ni važno. Saj so vsi isti. Tako ali tako ne bo nikoli boljše. Čeprav … Če kaj, smo dokazali, da se da na naš način poslabšati zadeve. Hmmm… ali bi potem veljalo, da se jih da na kak drug način izboljšati?

V Piratih s Karibov, filmu z leta 2006, glavni junak, ko poskuša prepričati drugega, da morata za skupni cilj delati skupaj, pravi: »Edino, kar je pomembno, je to, kar človek (lahko) naredi in to, česar ne more narediti«. Torej: brezkončno modrovanje po televizijskih oddajah, časopisih in po pivnicah nam ne bo pomagalo. Če vse vemo in vse znamo, če imamo najboljše profesorje, ni vredno piškavega groša. Tudi izvoziti jih na žalost ne moremo, jih nihče ne bi maral…

Namesto tega bo treba kaj narediti. In ja, pravzaprav bo treba kaj narediti skupaj.


SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_cqpv78itsjpg43j31qiv3jqnu0, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0