2012 OctoberGVIN.com | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Monthly Archives: October 2012

X in Y. Arhetipi. Boj v savani. / mag. Natalija Postružnik, direktorica službe za odnose z javnostmi, Zavarovalnica Maribor d.d. | Gazela

mag. Natalija Postružnik

mag. Natalija Postružnik

Če je prejšnji petek Maribor obdajalo sonce, ga tokrat prekriva debela plast megle. Z malo ironije bi človek pomislil, da vreme odraža stanje energije v tej okolici. Če bi bili še malo morbidni, bi svečke, ki so jih v znak mirnega protesta postavili ‘uporni’ Mariborčani in Mariborčanke ob radarjih, bi dejali, da se je praznik vseh svetih), pač začel teden dni pred predvidenim rokom. Pokopali pa s(m)o mesto, polno upanja. A na srečo to ni edina realnost mesta, ki je včeraj – vsaj v nogometu –dokazal svojo veličino. Tottenheim : Maribor – 1:1.

Boj v savani

V Sloveniji se je v tem tednu začelo kar nekaj pozitivnih zgodb – eno od teh je kreiral Bisnode – zgodbe štirih o uspehu B4B. Druga je povabilo k sodelovanju za najboljšega zaposlovalca Zlata nit, tretjo kreirajo Gazele, ki so bile včeraj za leto 2012 razglašene v osrčju Slovenije, v hramu kulture. Čestitam Dewesoftu, pa tudi srebrnemu GMT in bronastemu podjetju za meroslovje Lotrič. Nobeno podjetje ne prihaja iz osrednje Slovenije – zasavsko-savinjsko, podravsko-pomursko in gorenjsko podjetje so tista, ki nosijo kipce gazel v svoj domači kraj.

Inspirira me dejstvo, da imamo tako visoko tehnološko razvita in odgovorna podjetja (Lotrič d.o.o. je med drugim tudi prejemnik nagrade Horus 2011). Njihova dejanja, zavzetost in udejanjanje koncepta moralnega kapitalizma dajejo upanje o zavedanju soodvisnosti in sodelovanja kot koncepta prihodnosti v siceršnjem poslovnem okolju, ki vsak dan bolj spominja na boj v savani. Kar ne ubija, krepi.

Preboj, svoj modri ocean, so torej poiskali tisti, ki jim je kriza najprej potrkala na vrata. »Nerad govorim o krizi, ki se vleče in v kateri se nič ne menja. To so časi, ki se jim je treba prilagoditi,« pravi Tomaž Gider, prokurist letošnje srebrne gazele GMT. Na sredinem predavanju za »ECQA Certified Social Responsibility Manager« je eden od predavateljev poudaril, da se bo kriza končala, ko bo postala normalno stanje. Podobna sporočila o prilagajanju, moralnosti, odgovornosti torej prihajajo iz različnih strani. V Sloveniji J.

Arhetipi

Ta podjetja stopajo iz okvirov arhetipov Slovencev. Saj poznate: Cankarjeva mati, vedno z občutkom teže sveta na svojih ramenih, oče, odtujen in nedostopen, kriv za materino neizživetost in nesrečnost, in otroci, za katere se mati žrtvuje in jim ne dopušča možnosti odraščanja, zorenja, samostojnega življenja. Ujeti v zgodovino istih vzorcev to nesrečo in žrtvovanje prenašamo na prihodnje rodove … in se čudimo, zakaj nismo kreativni, drzni, odprti za novosti, željni sodelovanja …

Spremembe (smo že in še bomo) sprožale slovenske matere J.

X in Y.

Začelo se bo torej s kromosomi. Ženskimi in moškimi. Čeprav ta dva znaka v naslovu tokrat ne predstavljata jin-janga, moškega in ženske, ampak koncept modela zaupanja. X so tisti ljudje, ki ne zaupajo, dokler jih ne prepričaš v nasprotno, Y pa tisti, ki zaupajo, dokler zaupanja ne zlorabiš. Ta model je povezan z modelom delovanja – X kot preteklost, Y kot prihodnost. X kot zabetoniranost, Y kot možnost, priložnost. X kot omejevalno, Y kot sodelovalno.

Pa še izziv za ta teden, moj zadnji, v katerem se poslavljam od vas: v teh štirih tednih smo govorili o upanju, o svobodi, o odgovornosti, o 90 dneh za spremembe, o moralnosti in o bistvu. Se vas je »bralno« druženje z menoj dotaknilo? Kaj boste izbrali, kateri arhetip bo vaš? Tako majhna pika, pa tako velika razlika, so rekli včasih za eno od blagovnih znamk. Majhna sprememba v mindsetu (mentaliteti – mentalnem sklopu), pa tako velik preskok v delovanju.

izberite moralni Y in sodelujte z drugimi. Zaupajte, verjemite, odprto objemite predloge, drugačnost, ustvarjalnost … bodite zavzeti, upajte in drznite si. Ponosna sem na vas.

mag. Natalija Postružnik,

članica upravnega odbora Sekcije mladih menedžerjev pri Združenju manager, podpredsednica Društva za spodbujanje mreženja, članica upravnega odbora NK Maribor, direktorica odnosov z javnostmi Zavarovalnica Maribor, PiarNaKvadrat osebnost leta 2009 in Naj učiteljica po izboru študentov Doba Fakultete 2011.

Gangnam style. Turški vpadi. Linija preobrazbe. / mag. Natalija Postružnik, direktorica službe za odnose z javnostmi, Zavarovalnica Maribor d.d.

mag. Natalija Postružnik

mag. Natalija Postružnik

Danes sem pesniško razpoložena. In ker je jutri praznik mojega mesta, ker je zunaj sonce in pri nas izvajajo skrbni pregled, ker imamo na cestah po Mariboru 24-urni nadzor, bo ta zapis na blogu GVIN.com posvečen mojemu Mariboru (in okolici). Z ljubeznijo J.

Gangnam style

OK, to si zasluži malce več razlage. Pa gremo po vrsti. Kaj je gangnam style, veste. Če ne, še niste eden od 500 milijonov obiskovalcev youtuba, ki si je ta spot korejskega performerja že ogledal. Če je všeč ali ne meni osebno, je nebistveno. Očitno nekaj na njem že mora biti, če je pol milijarde ljudi ocenilo, da je vredno klikniti na videospot. Razlogu, zakaj si je gangam style prislužil mesto v tej kolumni, pa botruje izvedba ideje mladih, da pripravijo priredbo te fantastične uspešnice za promocijo meni sosednje vasi (pardon, občine). Združili so idejo, popularnost, napredek in tradicijo in nastal je profesionalno izdelan promocijski spot. Bravo, mladina, čestitam. Torej se da. Ko si mlad in poln idej. Ko si še ne postavimo kletke z omejitvami. Kot (mladi) sloni z verigo.

Zakaj vedno Maribor?

V Mariboru imamo novo pridobitev (pa to ni bistveno). Seveda govorim o dejstvu, da smo v dobrem dnevu in pol merjenja hitrosti po Mariboru ‘pridelali’ 5000 prekrškarjev. V 150-ih dneh bo – ob takšnem tempu – investicija, vredna 30 milijonov evrov, izplačana. Torej smo zelo nedisciplinirani in nas je potrebno umiriti. Zaupanje je dobro, kontrola je še boljša, je rekel Lenin. Povsem v duhu z novimi izsledki cele veje raziskav o zavzetosti zaposlenih in večji dodani vrednosti; o vodenju ljudi in motivaciji; o svobodnem pristopu in kreativnosti; npr. tudi o konceptu, poimenovanem Tigrov preskok, katerega avtorja bomo v Sloveniji lahko spremljali 16. novembra.

Reakcija: Maribor ‘united’ – v pičlem dnevu in pol s(m)o se Mariborčani organizirali pri zbiranju podpisov za peticijo proti merjenju hitrosti, zbrali čez 2500 podpisov … zagorel je prvi steber-radar … Pravijo, da je Maribor že od turških vpadov vedno začetek sprememb.

Marko Pogačnik, slovenski kipar, razlaga, da potekajo čez Slovenijo tri energetska polja: čez Ljubljano linija blaginje, preko Primorske linija kreativnosti in skozi Maribor linija preobrazbe. Tako postaja marsikaj jasneje. Tudi stavek, ki ga marsikdo izreka te dni, da bo Maribor odločal o zmagovalcu naslednjih predsedniških volitev … Tudi to, zakaj se vse začne prav v »mojem« Mariboru … razen seveda šole za razmišljanje, ki v Mariboru ne najde svojega mesta.

Bistvo je očem prikrito

Prioritete so torej jasne: Ko v Mariboru govorimo (samo) še o semaforjih in nogometu (jeee, jutri je spet tekma z rivali iz Ljubljane … 25. pa se spopademo mednarodno), pa se v Mariboru odvijajo povsem druge zgodbe … ena zavarovalnica se prodaja (oprostite mi uporabo trpnika v tem stavku), ena banka napoveduje odpuščanje med 50 do 70 odstotkov zaposlenih, druga banka lovi kapitalsko ustreznost, menjava se vodstvo največjega mariborskega medija …

Pravijo, da v življenju ni naključij. Da se vse zgodi natanko takrat, ko se mora zgoditi. Sem morda ironična? Sem morda sarkastična? Moraliziram? Da, deloma.

A z namenom. Prebudimo se. V odličnem voditeljstvu je jasno: postavite prioritete, vodite z zgledom, posvetite se tistemu, kar resnično šteje. „Aus Kontrolle wird Vertrauen, aus Distanz wird Nähe, aus Mitarbeiterführung Menschenführung.« (Namesto nadzora bo zaupanje, namesto oddaljenosti bližina, namesto vodenja sodelavcev vodenje ljudi), pravi Patrick D. Cowden, avtor ideje o Tigrovem preskoku.

Tako je tudi v zasebnem življenju. Radarji torej niso bistveni. In tudi tekma, najsi bo še tako zanimiva in odločujoča, ne.

Torej, kaj je bistveno?

mag. Natalija Postružnik,

članica upravnega odbora Sekcije mladih menedžerjev pri Združenju manager, podpredsednica Društva za spodbujanje mreženja, članica upravnega odbora NK Maribor, direktorica odnosov z javnostmi Zavarovalnica Maribor, PiarNaKvadrat osebnost leta 2009 in Naj učiteljica po izboru študentov Doba Fakultete 2011.

Upanje za sLOVEnijo / mag. Natalija Postružnik, direktorica službe za odnose z javnostmi, Zavarovalnica Maribor d.d.

mag. Natalija Postružnik

mag. Natalija Postružnik

Samoodgovornost.

Vsakega determinira okolje, v katerem živi. Seveda nekaj malega doprinesejo starši. No, verjamem, da se na tem mestu vključuje veliko število teoretikov in praktikov z razlagami in pristopi, npr. behavioristov in –istov … ampak naj mi bo, prosim, dovoljeno malo (pesniške) svobode. Ta zapis začenjam tako, ker opažam bistveno razliko med odnosom v mojem ljubem totem mestu in med pristopom ljudi pač kje drugje po Sloveniji (ali v tujini).

Kaj mislim s tem?

Dragi sonarodnjaki, oprostite mi, ampak v tem našem mestu so za naše tegobe vedno krivi drugi. V službi država – najprej Dunaj, potem Beograd, zdaj Ljubljana. No, če pa že Ljubljana ne, pa Bruselj. Evro. Pa Azija in ZDA, seveda. Zasebno pa krivdo nosijo partner, otroci, starši, »prijatelji«. Nikoli JAZ.

Zakaj pravzaprav?

Verjetno predvsem zato, ker se nismo naučili sprejeti odgovornosti. Za svoje misli, besede in dejanja. Če se strinjamo, da energija ne more izginiti, ampak se samo pretransformira iz ene oblike v drugo, in če se strinjamo, da misli prav tako nosijo energijo, potem … ja, potem bi skorajda lahko dosegli konsenz, da tudi misli povzročajo NEKAJ. Odvisno od tega, kakšne so. Odgovorni smo torej za to, kaj delamo, in tudi za to, kaj mislimo. Pa tudi za to, kaj opustimo. Sliši se biblično, pa je nauk mnogo mnogo starejši.

 

Družbena odgovornost kot del ekonomske realnosti.

 

Nekatera podjetja selijo proizvodnjo v Srbijo. Ali so družbeno neodgovorna? Ali je neodgovorna država, ker ne omogoči takšnih delovnih pogojev, da bi podjetje lahko ostalo? Ali je vodstvo podjetja odgovorno, ker bo omogočilo ohranitev dobička svojemu lastniku? Ali je vodstvo neodgovorno, ker bo tolikointoliko zaposlenih ostalo brez službe? Kdo nosi večjo odgovornost: tisti, ki mora sprejeti odločitev, da ohrani vsaj delež delovnih mest in hkrati ostaja mednarodno konkurenčen, a deloma odpušča in izneveri lokalno skupnost – ali tisti, ki s sistemom davkov ter drugih pravnih okvirov ne omogoči temu podjetju, da bi tukaj v Sloveniji lahko ostalo  učinkovito in uspešno?

To so bila vprašanja, ki smo si jih včeraj zastavili v partnerstvu za Nacionalno strategijo za družbeno odgovornost Slovenije. In ugotovili, da se odgovornost vedno začne pri sebi, da je del ekonomske realnosti in da je sploh ne moremo ločevati od poslovanja družbe. Zanimiva je bila ugotovitev izvršne direktorice Združenja Manager Sonje Šmuc, da kodeks etike managerjev vsebuje ista poglavja kot standard kakovosti za družbeno odgovornost ISO 26.000. Govorimo torej o istem. Zavežemo se k istim principom.

 

Želja po več.

 

Kaj torej storiti? Alica v čudežni deželi ima odgovor … poglej se v zrcalo in odkril boš, kdo si. Ta želja po več je lahko razumljena zelo različno – po več denarja, kapitala, zaposlenih, blagu in storitvah … ali pa več prostega časa, sreče, ljubezni … Kaj želimo mi? Ne glede na to, koga vprašam, mi ljudje odgovorijo – želimo biti srečni. Toda: ali veste, kaj vas osrečuje? In pomembneje – kaj boste storili, da boste to dosegli?

 

Hektar zemlje, prosim.

 

Pa gremo nazaj … h koreninam. Kot v Rusiji, kjer so ljudem podarili hektar zemlje, jih oprostili davkov in kmetije in ljudje postajajo samozadostni (v smislu samooskrbe, lepo prosim).

Seveda imamo tudi drugo možnost, da otrokom v prvem razredu podarimo tablice in se nimajo niti časa naučiti pisati. Takšne zgodbe prihajajo iz ZDA. Čemu so že šole namenjene, se sprašuje Seth Godin, ki trdi, da otroci nimajo priložnosti biti kreativni. Niti inovativni. In potem tudi ne more biti napredka.

Jaz pa verjamem, da nas je dovolj, ki bomo premikali meje. Vsak dan vas srečujem. Ki si upate, ki ste drzni, ki imate vizijo, odgovornost in željo; toplo, iskreno željo. Ki ste srečni. In to me navdaja z upanjem za našo sLOVEnijo.

P. S.:

Že v prejšnjem zapisu na tem blogu sem govorila o 90 dneh. Obljubite sami sebi, da se boste 90 dni smejali in ciljno odganjali negativne misli in slabo voljo. Sporočite mi, prosim, kaj se bo zgodilo po treh mesecih. Presenečeni boste. Spremenilo se bo tudi okolje okoli vas. Saj veste, vsaka sprememba se začne pri vas samih :) .

mag. Natalija Postružnik,

podpredsednica Društva za spodbujanje mreženja, ambasadorka PRSS, članica upravnega odbora NK Maribor, direktorica odnosov z javnostmi Zavarovalnica Maribor, članica upravnega odbora Sekcije mladih managerjev pri Združenju Manager, PiarNaKvadrat osebnost leta 2009 in Naj učiteljica po izboru študentov Doba Fakultete 2011.

Slovenija bo čez pet let povsem drugačna / Fokus. ‘Svaštarjenje.’ Energija. / mag. Natalija Postružnik, direktorica službe za odnose z javnostmi, Zavarovalnica Maribor d.d.

mag. Natalija Postružnik

mag. Natalija Postružnik

Namesto uvoda … malo pepela.

Medtem ko pišem te vrstice, v Mariboru poteka protest. »Slovenci in Slovenke, kdaj boste spoznali, da je Slovenija postala lopovska država? Podpišite list podpore na upravni enoti in …« … Ljudje se izgubljajo, ker ne čutijo Človeka (karizme), ki bi mu sledili. Prestrašeni, sklonjenih glav hodijo v službo, upajoč, da danes ne bodo na seznamu odpisanih. Dokler bom še vsaj nekaj imel … bo v redu. Dokler bo tisti za sosednjim strojem … tisti iz sosednje pisarne brez, sem jaz na varnem. … To zagotovo ni Slovenija, ki smo si jo želeli leta 1990.

Vse to zapisano ni nič novega. To poslušamo, beremo in o tem (oprostite– ali pa ne – izrazu) onaniramo že nekaj let … politični veljaki uporabljajo te floskule za politične programe, … vsi, ki zaslužijo nekaj tisoč ali nekaj deset tisoč in več evrov tako nima(j)mo pravega občutka, kaj se pravi preživeti z dvesto, s petsto ali z osemsto evri mesečno. Nis(m)o imeli problemov, kriza gor ali dol. In tako se seveda ni zgodilo nič. Cona udobja.

Dovolj »svaštarjenja«.

Na sredinem srečanju Društva za spodbujanje mreženja je Peter Frankl dejal, da bo Slovenija čez pet let povsem drugačna: »Hvala za krizo, saj da možnost čiščenja. Dokler je bil denar, smo vsi še nekako … rekli, ah, saj bo, pa naj ima, saj je nam tudi nekaj dal … sedaj, ko ni več od kod vzeti, smo postali zelo občutljivi na družbene krivice. In čiščenje se je že začelo

Dovolj je bilo ‘svaštarjenja’ o zvezdah, zastavah, proslavah … rdečih, belih, črnih, zelenih. To mladih (in manj mladih), ki odhajajo v tujino – tokrat kot evrski, dolarski ali še kakšni devizni zdomci –, ne zanima. To uspešnih podjetij, ki selijo sedeže v podjetnikom prijaznejše države, ne zanima. Ne-nazadnje to ne zanima niti mene.

Fokus je …

»Ko mediji v ZDA poročajo o napaki, težavi, nepravilnosti v določeni organizaciji, njeni vodilni začnejo razmišljati o tem, kako to napako odpraviti, popraviti. V Sloveniji pa začnejo vodilni razmišljati o menjavi novinarja, urednika, nakupu medija, menjavi odgovornega urednika …,« je bil na torkovem srečanju Ameriškega veleposlaništva, PRSS in Kluba STA zelo jasen dr. Dejan Verčič. Z dvema stavkoma je opozoril na bistvo našega problema. Ne znamo reči: da, storil sem napako. OK. Vsi smo ljudje. Torej zmotljivi. Kaj pa lahko sedaj storim, da bom to popravil in je ne bom več ponavljal? Einsteinova definicija neumnosti je  … pa saj jo poznate: ponavljati vedno eno in isto in pričakovati drugačen rezultat. Ali smo Slovenci neumni? Ne. Nismo.

Osredotočimo se torej na to, da najdemo rešitev, pot, sredstva in nato sodelujmo, kot znamo in zmoremo izključno samo na sončni strani Alp (nekoč: Podarim – podariš, danes: Očistimo Slovenijo). Če poznamo višji cilj, smo (skorajda) enotni. Ja, zahteva pa to izstop iz cone ugodja. Začnimo torej pri sebi. 90 dni. Če so Jules-Vernovi junaki uspeli prepotovati svet v 80 dneh …

Energija

»Bodi sprememba, ki jo želiš videti,« je rekel Gandhi. Tako sem (kakšna tri leta nazaj) skočila iz cone ugodja in začela pri sebi. 90 nasmejanih dni pomeni, da nasmeh postane navada. Tek trikrat tedensko v treh mesecih da energijo in sprostitev. Da čas za premislek. Za osredotočenost. In podobno pozitivna postane okolica, v kateri se giblješ …

Hvala torej ta teden za pozitivna sporočila (Boštjan G., ‘moj’ bivši študent Dobe, za slikanico Pravljična vas Leše; Manca K., za pohvalo k intervjuju z Benko P.; ‘moji’ zaposleni na ZM, za same 10-ke na internem izobraževanju Komunikacija na tisoč in en način … ).

P. S.: Morda bi se moj zapis danes povsem razlikoval, če bi ‘naš’ NK Maribor včeraj v večnem mestu premagal Lazia. Toda dragi moji … samo en gol … in prednost domačega igrišča na povratni tekmi … zagotovo bo Miklavž prinesel 6. decembra dovolj visoko zmago. Ker je v klubu osredotočenost. Ker ni ‘svaštarjenja’. Ker je prava energija.

mag. Natalija Postružnik,

podpredsednica Društva za spodbujanje mreženja, ambasadorka PRSS, članica upravnega odbora NK Maribor, direktorica odnosov z javnostmi Zavarovalnica Maribor, članica upravnega odbora Sekcije mladih managerjev pri Združenju Manager, PiarNaKvadrat osebnost leta 2009 in Naj učiteljica po izboru študentov Doba Fakultete 2011.


SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_atlpqlrgffgv0e5hk9j3dn8jc6, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0