tK069mGVIN.com | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Arhiv avtorja: tK069m

Zaradi vzdrževalnih del na omrežni opremi, bo v nedeljo, 22.3.2015, moten in deloma onemogočen dostop do spletnih storitev…

Zaradi vzdrževalnih del na omrežni opremi, bo v nedeljo, 22.3.2015,

moten in deloma onemogočen dostop do spletnih storitev.

Predvideno trajanje popolnega izpada je 10-20 minut.

Za morebitne težave se vam iskreno opravičujemo in vas prosimo za razumevanje.

Zaradi rednih vzdrževalnih del bo v soboto 8. marca 2014 med 7. in 13. uro možen moten dostop do naših storitev.

Zaradi rednih vzdrževalnih del bo v soboto 8. marca 2014 med 7. in 13. uro možen moten dostop do naših storitev.

Za razumevanje se Vam iskreno zahvaljujemo.

Ekipa Gvin.com

Tagged Gvin dela vzdrževanja

Pohvala podpora prodor mag Edita Krajnovic direktorica in urednica mediadah

Mag. Edita Krajnović, direktorica in urednica Mediadah

Mag. Edita Krajnović, direktorica in urednica, Mediade

»Sem full vesel in brez tebe tole ne bi bilo, kar je!!!  Hvala ti.«  Sporočilo mi je napisal kolega mag. Anton Petričiz Združenja Manager,  s katerim smo naredili še en uspešen projekt – dogodek za 200 dijakov Gimnazije Kranj pod naslovom Inženirji bomo!

Odgovor je bil impulziven:  »Hvala za pohvalo, to je rezultat timskega dela!«  Iskreno namreč verjamem v moč in potencial timskega dela.  Res je, žarometi pogosto obsijejo enega, a pomembno je zavedanje, da posameznik zmore veliko, skupaj pa vse:  tokratni projekt je vključil skoraj 20 ljudi. Seveda sem pohvalo nemudoma podelila z mladim sodelavcem  v našem podjetju, ki je prispeval k rezultatu in ocenam o odličnosti izvedbe.

V tem smislu me navdušujejo članki, ki se zadnje dni pojavljajo v medijih: »Uspeh podjetja pripisuje zaposlenim.« Gre za besede Sonje Gole, generalne direktorice Adrie Mobil ob junijskem obisku predsednika RS dr. Danila Türka v podjetju.  Tako kot verjamem v moč tima, verjamem tudi v potencial zaposlenih. Zgodba Adrie Mobil, nosilke priznanja Zlata nit 2011, govori prav o tem.  In se povezuje z besedami Matjaža Čadeža, ustanovitelja Halcoma in predsednika Sveta Gazela: »Dodano vrednost lahko povečujemo, če računamo na inovativnost posameznika oziroma talenta v podjetju. Na kratek rok lahko prodremo z genialno idejo enega človeka, na dolgi rok samo tako, da je posameznik zavzet, da ima možnost, iniciativo in to združimo za preboj.«

In še v nekaj verjamem: v medsebojno podporo.  Tudi zato smo v Mediadah majsko številko ŠIK® revije, namenjene uspešnim zaposlenim, posvetili podpori. Kako jo pridobiti in kako jo dajati. Zanimivo, v njej Mirela  Kurt, ki v Bisnode vodi telefonsko prodajo, pravi:  »Ob premisleku, kaj nas dela drugačne in iz leta v leto boljše, je bil eden od odgovorov ravno podpora.«

Verjamem, da ima  Mirela prav. In da velja: čim bolj bomo ljudje podpirali eden drugega, tem  prodornejši bomo v konkurenci z mednarodnimi tekmeci.

Podpirajmo se in uspeh bo lažje dosegljiv.

Ko je majhno veliko in veliko … pritlehno / Rok Klančnik, direktor slovenskega turističnega predstavništva za Beneluks in Francijo, Bruselj.

Opolnoči je odbilo, ko smo se v sprejemnici elegantnega domovanja sredi slovite pariške avenije Kléber med Slavolokom zmage in Trocaderom, jeli poslavljati.

Vsi nasmejani – še najbolj odlična gostiteljica slovenska veleposlanica Veronika Stabej, neutrudna vzgojiteljica piranskih brancinov Irena Fonda, vinar Jean Michel Morel Kabaj in še nekaj nas … ter baron Eric de Rotschild.

No, kamor gre bik, naj gre pa še štrik, smo dejali in izpraznili še eno kupico zlate rebulice, za srečno pot. »Vam je všeč?« mi ni dalo, da ne bi pobaral človeka, ki mu namesto (modre) krvi v venah očitno teče najžlahtnejši bordojec, saj je vendar lastnik Châteauja Lafite Rothschild (in še, oh, mnogo drugih). »Odlična je, tale vaša rebula, nežna, a sadna in hkrati strastna, kot kakšna lepa ženska.« Mož je poznavalsko pokimal in videti je bilo, da je v svoji pohvali iskren in topel. Tudi Bric Jean je prijazen človek in je baronu Rotschildu v roke porinil leseno škatlo s trilitrskim magnumom svojega merlota, češ, »nesi domov«, tedaj pa je ugledni gost dejal, »tega pa zdajle ne morem vzeti sabo, veste, sem prišel z vespo«. Mi pa v smeh.

Človek bi ga kar objel … Eric, baron de Rotschild, je dobri kralj starodavne rodbine. Človek ki je Rotschildom vrnil dobro ime, po Mitterandovi avanturi z nacionalizacijo velikih posestev pa tudi premoženje in vrhunskost enega od štirih najboljših francoskih vin.

Veleposlanica Stabejeva še sama ni vedela, da ji je na tej izjemno prijetni večerji, ko je ugledne goste pogostila z briškimi specialitetami in piranskim brancinom, uspelo dokazati relativnost veličine ali pač velikosti, kakor vam ljubo. Gostje, na čelu z baronom Rotschildom, so bili ljudje, ki jih je težko impresionirati s čim novim, elegantnim, bogatim. Nenazadnje je dogodek potekal v mestu, ki ima prebivalstva za pet naših držav. A izvrsten izbor sicer preprostih, a nadvse okusnih slovenskih jedi, poročenih z raznimi vinskimi kapljicami, katerih glavna začimba je ljubezen do zemlje in trte, je pokazal na to, da je mala Slovenija pravzaprav lahko tudi velika, mogočna. Gostiteljica Veronika, vinar Jean, scenaristka večerje Irena, nenazadnje pa tudi jaz s svojimi pripovedmi o Sloveniji kot deželi, ki jo resnično velja obiskati, smo pokazali nemalo poguma in ponosa, ko smo jo zastopali in predstavljali. In veliki Francozi so naše zgodbe sprejeli z odprtimi srci, radovedno in navdušeno – ter dokazali, da so v sposobnosti biti kakšen večer majhni, pravzaprav res ljudje velike, ponosne kulture. Lepo je bilo, hvala, Veronika.

Po vrnitvi v hotelsko sobo sem na televizijski postaji France 24 izvedel, da je dotrpela, bankrotirala madžarska nacionalna letalska družba Malev. Ta se je že dolgo bojevala za obstoj, kot rakav bolnik na nenehnih kemoterapijah. Sosednja država se je naposled odločila, da ji ne bo več podaljševala agonije (menda bo morala vrniti tudi evropsko pomoč …). Misel je seveda samodejno preskočila na našo Adrio Airways. Na »veliko«, pomembno slovensko turistično podjetje. Veliko? Naj mi nihče ne zameri, a dolgoletno vztrajanje na neuspešnih poslovnih modelih, slabi korporativni filozofiji, zgrešenih strategijah, zaprtju ultra-pomembnih linij iz Londona in Pariza …, bi bilo prej značilnost majhnih, pritlehnih družb. Kaj storiti? Kaj bi bilo bolje? Odpustiti nekaj ljudi, popolnoma reformirati podjetje, opraviti čeprav bolečo (ekonomsko) operacijo in – zagotoviti preživetje slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika? Ali nadaljevanje s kravjimi kupčijami, molzenje državnega proračuna, klečeplazenje pred sindikati … in nato narediti tako, kot se je zgodilo z Malevom? Se zbrati za mašo zadušnico, kar bi bil sila boleč udarec slovenskemu turizmu …

Kako bi v tem primeru ravnalo resnično veliko, pogumno, ponosno podjetje? In kako pritlehna, boga in vseh ljudi boječa, četudi (in sploh) po vseh merilih velika – toda – predimenzionirana firma?

Veliko ni vedno veliko. In majhno je pogosto – pogumno in ponosno.

Otroci pri studencu modrosti – Rok Klančnik, direktor slovenskega turističnega predstavništva za Beneluks in Francijo, Bruselj

»Če ti iz rok padeta knjiga in kos zlata … najprej poberi knjigo.« Iz zakladnice judovske modrosti

Kot otroci … na tisoče Nizozemcev in njihovih gostov se je sprehajalo, drsalo, smejalo, grelo ob provizoričnih ogenjčkih, pilo penino in jedlo ostrige in surove harenge (trska, najljubša holandska riba). Kanali, ki Amsterdam prepredajo kot pajkova mreža, že od leta 1997 niso bili tako debelo zamrznjeni.

Ob pogledu na te vesele in prijazne ljudi sem se spomnil na nedavne izpade ameriških (republikanskih) ideologov v televizijski oddaji Fox News (oddaja »O’Reilly factor«, poišči na You tubu in se sladko zabavaj) , češ da je Amsterdam »nenadzorovana septična jama korupcije, kriminala, mamil in anarhije«. Medtem velja, da je v ZDA kar petkrat več umorov na 100 tisoč ljudi in da od mamil umre 38 Američanov na milijon prebivalcev, na Nizozemskem pa zgolj 2,4. Sancta simplicitas. Res je tudi, da je Amsterdam že kar malo naveličan folklore »četrti rdečih luči«, pa tudi v kajenju zelišč, ki je v mestu priljubljen hobi, zavoljo vse splošne sprejemljivosti ni ničesar posebnega, zato oboje počasi, a zagotovo izginja. Nič hudega.

Kot otroci … veseli, razigrani, sproščeni … to veselost prenašajo kot nekakšno prijazno, hudomušno gripo na svoje obiskovalce, turiste iz vsega sveta. Ekonomisti Nizozemske v mračnih analizah evropske gospodarske krize nikoli ne omenjajo. Gre za silno uspešno, šesto največjo gospodarsko silo v Evropi, sodi pa tudi med 20 vodilnih gospodarstev v svetu. Gospodarska rast je bila pozitivna tudi lani.

Kako to? Družba je vendar silno heterogena. Sedemnajst milijonov prebivalcev »nizke dežele« ima skupnega le to, da se vsi sila radi vozijo s kolesi, sicer pa so prenaseljeno (425, pri nas le 100 oseb na kvadratni kilometer) člani silno različnih veroizpovedi, ras, kultur, kulinaričnih, pesniških tradicij …
A nemara prav zato. Prosto popoldne sem si vzel za ogled prečudovite razstave »Judovstvo – svet poln zgodb« v znameniti Nieuwe Kerk (nova cerkev) na osrednjem trgu Dam. Nadvse sem užival ob ogledovanju okrog 500 izjemnih umetniških del, med katerimi so celo kos izvirnih Kumranskih rokopisov, pa najstarejša ohranjena Torah na svetu iz Erfurta, iskal morebitne lučke v najbolj zaprašenih kotičkih shramb svojega spomina, se skušal poistovetiti z Joeli, Coheni, Mošeji, Goldmani … a še najbolj je bilo fascinantno to, da so to razstavo postavili v ikonski amsterdamski krščanski cerkvi in da s stropa visi nešteto dolgih belih transparentov z judovskimi modrostmi v številnih jezikih. Tako košček duhovnega bogastva v svojem jeziku lahko dobi obiskovalec iz kakšne arabske države, Kitajci, Hindujci, latino Američani … no, slovenščina je malenkost preveč eksotičen jezik celo za Nizozemce.

Nizozemci vseh barv in kolektivnih spominov, s sorodniki iz Brede, Maastrichta, Surinama, Indonezije, so ljudje, ki kolesarijo tudi če z neba padajo kamene strele, a ki izkoristijo vsako priložnost za podjetniške podvige. Nobene teh priložnosti ne pustijo mimo. Multikulturnost, medsebojno spoštovanje, odprtost, solidarnost, v tej kraljevini niso modne muhe, temveč vsakodnevno dejstvo, tako kot »dobro jutro«. Zato pa so tako ekonomsko in kulturno ter nenazadnje turistično uspešna država. Četudi nimajo čudovitih gora, čistih studencev, studorskih kozolcev … kot moja deželica pod Alpami.

Slovenska družba je v evropskem merilu silno homogena. Med državljani Slovenije je kar neverjetnih 90 odstotkov Slovencev, tujcev je le za vzorec, po mojem mnenju tudi odločno premalo. Mogoče pa nam zato nekako ne uspeva premagovati vsak dan istih zamer, zaplankanosti in se raje kot da bi bili plus ultra uspešni, trkamo po prsih in stokamo »bužec jest, bužca ti«. Odložimo plašnice. Ne bojmo se velikega sveta. Nihče nam nič slabega noče, razen nemara sami sebi …

Tagged Brede, Evropi, Indonezije, Maastrichta, Nizozemci, Surinama

Moj prvi rojstni dan / Rok Klančnik, direktor slovenskega turističnega predstavništva za Beneluks in Francijo, Bruselj

Današnji dan se je rodil kot sramežljiv nezakonski otrok flamske mame in valonskega očeta … sonce se je splazilo čez Bruselj, kot da bi ga kdo želel sestreliti, bilo je hladno, da na njem ne bi bilo mogoče speči niti jajca na oko. In jaz sem se prebudil v svoj prvi rojstni dan.

Natanko pred letom dni so me v tem času odpeljali v operacijsko dvorano, skrivali očitno živčnost, saj je bil odstotek preživetvene možnosti sila nizek, me uspavali … ter zarezali. A da ne bom dolgovezil – kako že govorim svojim poslušalcem v predavanjih o »storytellingu«? Zgodba mora biti kratka, sladka, močna, zapeljiva, seksi. SSSSS – short, sweet, strong, seducing, sexy … story.

Tisti dan, 9. februarja 2011 – sem se spomnil šele nekje septembra – sem se s težkim kovčkom odpravil na pot. Dežela, kamor sem se bil namenil, je bila vse svetlejša, dokler me ni začelo hudo slepiti, bilo je vroče. Peklensko vroče … v nekem trenutku pa sem spustil prtljago na tla, se obrnil in vrnil. Vase. Črta na monitorju je spet poskočila. Menda je bilo kot v ameriških bolnišničnih nadaljevankah.

Čez slab teden dni so me zbudili iz kome, en mesec držali na cevkah, nato pa posadili na voziček in poslali domov. In rekli, pr’jatu, če se boš izlizal, boš nemara želel zaprositi za invalidsko pokojnino.

Figo!

Pred mano je vsaj še 25 let službe, pa še vsaj dvajset, ko bom samo in zgolj užival, kar sicer počnem tudi med službo (poleg vsega ostalega …). Ko takole pogledam na pretekli dan, sem prejel natanko 84 elektronskih sporočil, jih približno enako število poslal, se izdatno pomenil z nizozemskimi organizatorji potovanj, dvema veleposlanikoma, nekaj belgijskimi novinarji, kosil v argentinski restavraciji (odličen ramstek s chimichurrijem in krompirjem v srajčki), popil kozarec rdečega Malbeca z okusom po borovnicah, tobakovih listih, čokoladi in starem usnjenem sedlu preznojenega lipicanca ter s prav otroškim veseljem sprejel vabilo, da napišem serijo blogov za Gvin.com.

Ne prepoznam se več. Kot je rekel Steve Jobs, je bil najboljši trenutek njegovega življenja takrat, ko so ga vrgli iz službe pri Applu. Moj najboljši trenutek je bil očitno takrat, ko so mi – so rekli – izrezali velik tumor na požiralniku. Jaz pa jih imam na sumu, da so mi s srca izrezali vse strahove, bolečine, osamljenost in tam pustili zgolj ljubezen, dobro samopodobo, a hkrati skromnost, spoštovanje do drugih in sonce. Neprecenljivo. Življenje je vendar čudovito. Ekonomska kriza gor ali dol.

Jutri grem na pot v Amsterdam, v ponedeljek pa v Pariz. Ma kaj Pariz …? Ves svet objemam, toliko moči čutim v sebi. In bolj kot jo delim, več jo imam na zalogi.

Tagged Amsterdam, Beneluks, Bruselj, Figo, fipo, Francijo, Pariz, Rok Klančnik, seducing, sexy, short, strong, sweet

Brez ideje / mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice-AmCham Slovenija

Pride dan, ko si enostavno brez ideje, meni se to sicer, na srečo zgodi redko, ampak danes je žal ta dan.

 

In potem na silo iščeš, kaj »vraga » naj napišem.
Gledaš okoli, dnevno časopisje pretežko , pogovor z osebno trenerko ob 6 zjutraj, ki prinese le še več teorije o prehrani in kako izgubiti kilograme, želja za dobro jutro vratarju Borutu (tukaj nikar ne berite med vrsticami, lahko preverite varnostniku v WTC je ime Borut in je izjemno prijazen možak ). Škoda da so otroci še spali, ko sem odhajala, gotovo bi prižgali iskro. Ne res nič, žal brez ideje. Uf, to je težko stanje, si kar predstavljam kako težko je šele, če si na vrhu vrtca, šole, teatra, podjetja, mesta, države in si brez ideje. In če tako stanje ne traja le dan ali dva. Jaz pa ne bom na silo polnila vrstic, ampak grem v lov skozi komunikacijo za inspiracijo, ali pa uresničevat dobre projekte. Živele torej dobre ideje na vseh nivoji, predvsem pa njihova implementacija.

Tagged Brez ideje

Prenovljeni Gvin.com!

Nov začetek leta prinaša svežo energijo in z veseljem vam sporočamo, da bomo tudi sami v to leto stopili še sodobnejši in vam – uporabnikom – še bolj prijazni za uporabo.
Kot ste verjetno že opazili, sta na spletni aplikaciji Gvin.com od ponedeljka, 23. januarja 2012, v celoti posodobljena sledeča dva modula:

  • modul »Hitri pregled« in
  • modul »Boniteta« (prej »Bonitete«).

Ostali moduli bodo v tej fazi dobili le novo grafično preobleko.
Ekipa Gvin.com je za vas pripravila različne video posnetke novih funkcij, ki vam bodo zagotovo olajšali uporabo. Video posnetke si lahko ogledate v treh kratkih predstavitvah.

Video HITRI PREGLED

S pomočjo Gvin.com navigacije si lahko uporabnik na hiter in enostaven način ogleda objave in novice o podjetju, grafične slike v sekciji finančnih podatkov in bonitetno oceno s pomočjo semaforja.



Video BONITETA

Bonitetna ocena odraža kredibilnost podjetja, zato je pomembno, da jo kot uporabnik razumete. Podrobneje si oglejte plačilni indeks in kako grafična komponenta omogoča prikaz blokad podjetja.



Video ISKALNIK

Iskalnik omogoča iskanje po treh vrstah hkrati: po poslovnih subjektih, osebah ter novicah in objavah. Oglejte si nekaj primerov, kako lahko na enostaven in hiter način uporabljate Gvin.com iskalnik.

Zaupanje / mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice-AmCham Slovenija

Tisti, ki me poznajo vedo, da so moji najboljši učitelji in »ubijalci« ega, moji trije otroci.

 

Tema o kateri pa v zadnjem času veliko razmišljam, pa je boniteta države z vsemi ekonomskimi posledicami, tudi zato, ker ne vem kakšne priložnosti bodo zaradi sedanjih napak ponujene njim. In potem pride Pia, ki je stara 12 let in me vpraša, a si slišala, da na POP tv pravijo, da je Slovenija dobila slabo oceno. Ja, sem videla ji hitim razlagati in potem se ustavim, ker res ne vem če je potrebno, da takšna mala buča razmišlja o tem , da bodo viri financiranja dražji, da bo manj ali pa sploh ne bo priložnosti za gospodarstvo. Raje poskusim poenostaviti in ji razložim, da je to tako kot, da bi ona v šoli dobila slabo oceno in bi se morala pač usesti in naučiti. Ampak kaj ko je njeno naslednjo vprašanje, kdo bi se moral pa potem v državi naučiti? Ja, v bistvu je pa to srčika problema, ker trenutno ni nikogar, ki bi se sploh želel v to poglobiti, ampak se raje ukvarjajo sami s sabo in svojimi pozicijami, ampak odgovor, ki jih ga dam se glasi: » Joj, tega pa ne vem«. Seveda pa to debato ob igranju z avtomobilčki spremlja tudi moj triletnik Jan, ki me neposredno vpraša, ja, kaj pa ti sploh veš? Pri tem mi je že večkrat povedal, da babi peče najboljše piškote, mami jih zna pa pač kupit. Ja, veliko vem mu hitim razlagat, ker je dobro, če otrok, zaupa v tistega, ki ga vodi. Ampak otrok pač zahteva dokaz in tako že pojem pesmice, da vidi, da res »veliko vem«, ker vse tisto, kar se meni zdi pomembno, je njemu neuporabno.

In po takem večeru so tudi meni bonitete malo bolj jasne, potrebuješ zaupanje, nekoga, ki je pripravljen prevzeti odgovornost in dokazati, da zna, pa ne peti pesmic, ampak ustvarjati priložnosti. Ne nazadnje, ker nismo otroci pa v tej zgodbi tudi mi prevzemimo del svoje odgovornosti.

Tagged POP tv

Privoščite si raje košček čokolade / mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice-AmCham Slovenija | politika

Z lahkoto bi me zaneslo v ugibanja, kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh v slovenski politiki. Pa v razprave o tem kako je mogoče, da ego prevlada in zamegli pogled na to, kaj je zares pomembno. Pa o tem, da bi bilo dobro, da fantje odrastejo, ali pa se pojavi kakšna gospa, katere prvi cilj bo združevanje.

Lahko pa je seveda tudi gospod razbremenjen strahov in želje po delitvah kakršnihkoli že. Ampak veste kaj, še vedno se držim novoletnih obljub, smo namreč šele petek, 13. januar, in odločila sem se, da se ne bom ukvarjala s tistim, na kar nimam vpliva.
Tudi na gospodarstvo nimam neposrednega vpliva, pa bom vseeno razmišljala o tem kako lahko doprinesemo k razvoju in napredku. Ena stvar gotovo- potrebujemo investitorje, če jih bomo res želeli se bodo morali še malo potruditi gospe in gospodje iz prvega odstavka, z ustvarjanjem bolj konkurenčnega poslovnega okolja, pa tudi z drugačnim odnosom.

In kaj lahko naredim skupaj s svojim timom takoj?

Zadale smo si cilj, iz vsakega dogodka, ki ga organiziramo morajo udeleženci oditi vsaj z enim pozitivnim sporočilom, ki jih bo motiviral. Zato smo v letošnjem letu začeli s poslovnimi liderji, tistimi, ki z usmerjanjem energije in želja ljudi k skupnemu cilju, dosegajo več. Tistimi, ki jih je mlada generacija AmCham Young Professionals izbrala za svoje vzornike. To odgovorno vlogo so dobili: Danica Purg; Igor Akrapovič; Ivo Boscarol; Jože Colarič; Joc Pečečnik; Dejan Turk; Jože Mermal; France Arhar; Sandi Češko; Tatjana Fink; Matej Potokar; Enzo Smrekar.

In katere lastnosti jim pripisujejo mladi kolegi?

Integriteto, vizijo, družbeno odgovornost, profesionalnost, strastnost, da stojijo za svojimi dejanji in stališči in so dobri motivatorji, kreativnost, ambicioznost, profesionalnost, da so dobri komunikatorji in prevzamejo odgovornost.
Ne, res se ne bom vmešavala, ampak kdaj bodo politiki vzorniki mladi generaciji, če potrebujejo naštete kvalitete, da jih prepričajo? Ugibajte raje vi, jaz zaradi novoletnih obljub ne bom, če se že moram, se raje pregrešim s koščkom čokolade.

Tagged Danica Purg, Dejan Turk, Enzo Smrekar, France Arhar, Igor Akrapovič, Ivo Boscarol, Joc Pečečnik, Jože Colarič, Jože Mermal, Matej Potokar, Sandi Češko, Tatjana Fink

Povedati mnenje, ne pomeni vmešavati se/ mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice-AmCham Slovenija | voditelji

Ajša Vodnik

mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice-AmCham Slovenija.

Najprej nam vsem skupaj želim srečno, vsem nam državljanom vesolja, sveta, Evrope, Slovenije, Ljubljane, Celja…Dunajske ulice, Ulice za Hribom št. 5, v drugem nadstropju , sobe levo…lahko delim še na manjše delčke in se na koncu še zavrtim v svojem majhnem, klavstrofobičnem mikrokozmosu.

 

V resnici naj ostane zgolj pri prvi želji, v 2012 želim božansko in človeško leto vsem bitjem- tudi če je kje kak Vesoljec. Seveda pa se izjemno ponosna, da smo Slovenci in da smo uspešen narod. Želim si le, da bi znali biti kljub številčni majhnosti, velik narod, kar po svojih dejanjih in uspehih smo, le včasih našim liderjem, predvsem političnim, zmanjka kakšen E ali pa imajo kakšnega preveč napihnjenega, potem pa tudi P obrne svojo obliko .

O katerih E in P govorim? O teorijah liderstva sem prebrala veliko, ker je to pač moja profesionalna strast, šele med minulimi prazniki pa sem dobila v roke knjigo  Jack(Welch)- Straight from the gut. Vem, za marsikoga »stara novica«, ampak všeč mi je poigrati se z njegovimi 4E+P, kar mora imeti, kot veste, po njegovem mnenju vsak dober lider. Torej »energy, energize, execution, edge+ passion« in kaj se zgodi, ko dodamo še peti E. Če je to E kot Ego in se ta preveč napihne, se P lahko spremeni v paranojo. Naj bo peti E raje Empatija in takrat se lahko P razširi v pamet, preudarnost, podjetnost, prepletanje, posluh, prepričanost vase…

Ja, prepričani vase in v svoje sposobnosti bi morali biti naši dragi »Politični voditelji«, ne da zaženejo vik in krik ter dajejo opozorila, ko jim nekdo, kot na primer ameriški veleposlanik ali pa France iz mikrokozmosa, pove svoje dobronamerno mnenje, ki je »težki časi so, treba bo preseči delitve in izvesti reforme«, ali pa se želi z njimi le pogovarjati.  Nasveti in informacije so tu, da jih slišimo, odločimo pa se tako ali tako sami, le če naša E in P nista mutirala.

Bom dobila opozorilo? Ker ne nazadnje mi je ime Ajša, kar ni ravno slovensko ime- a ne?! in ne veste ali pripadam »mikrokozmosu«. Pa čeprav sem Ponosna, da sem Slovenka. Srečno dragi Vesoljci!

Tagged Celja…Dunajske ulice, državljanom vesolja, ekonomija, Evrope, Ljubljane, politika, politiki, Slovenije, sveta, teorije liderstva, Ulice za Hribom št. 5

Več plačil vnaprej, manjše povprečne zamude

Ljubljana – Kljub precejšnjemu pesimizmu v gospodarstvu zaradi poglabljanja krize slovenski porabniki niso tako črnogledi. Nasprotno, kazalnik zaupanja potrošnikov se je decembra letos povečal tako v primerjavi z novembrom kot v zadnjem letu.

 

Avtor: Vesna Bertoncelj Popit  // Vir: DELO // Številka: 301  // 
Datum: 29.12.2011 //  Rubrika: Gospodarska priloga  //  Stran: 9
 

Vrednost tega kazalnika je bila šest odstotnih točk večja kot novembra in sedem odstotnih točk večja kot decembra lani. Po mnenju državnega statističnega urada so na večji optimizem vplivala zlasti pričakovanja o možnostih varčevanja v prihodnjih 12 mesecih. Decembra se je tako povečala vrednost vseh šestih kazalnikov, s katerimi merijo pričakovanja potrošnikov. Slabša so bila pričakovanja glede zaposlenosti oziroma brezposelnosti, saj 14 odstotkov anketiranih pričakuje, da se bo v prihodnjih 12 mesecih brezposelnost zelo povečala, 45 odstotkov jih pričakuje, da se bo nekoliko povečala, po mnenju četrtine anketirancev bo brezposelnost prihodnje leto ostala enaka kot zdaj, približno 14 odstotkov jih optimistično pričakuje, da se bo brezposelnost leta 2012 nekoliko zmanjšala, po mnenju enega odstotka anketirancev pa naj bi se brezposelnost v prihodnjih 12 mesecih zelo zmanjšala, so ugotovili na državnem statističnem uradu.

Rast ali zmanjševanje brezposelnosti pa sta precej odvisna od sposobnosti podjetij, da ustvarijo toliko dohodka, da lahko redno poravnavajo svoje račune. Analiza plačilnih navad slovenskih podjetij, ki jo je v zadnjih letih izvedla bonitetna hiša Bisnode na vzorcu več kot 7,7 milijona plačil približno 65.000 poslovnih subjektov od leta 2008 do leta 2011, je pokazala, da podjetja čedalje pogosteje aktivno načrtujejo pritok denarnih sredstev in da jih vse več obveznosti poravnava vnaprej. To prispeva k povprečno krajšim plačilnim zamudam.
V Bisnode ugotavljajo, da je bil v vrh povprečnih plačilnih zamud z 17,8 dneva dosežen v drugem četrtletju leta 2009. Sicer so podjetja leta 2009 račune plačevala s povprečno 13 dnevi zamude, leta 2010 je ta povprečna zamuda znašala 12 dni, v prvi polovici letošnjega leta pa 11 dni. Med panogami so bile v zadnjih treh letih največje plačilne zamude v trgovini in predelovalnih dejavnostih, namreč 18 dni, le dan manj, torej 17 dni, pa so v povprečju znašale zamude plačil v gradbeništvu. Med regijami so plačilno najbolj disciplinirani na Koroškem, kjer je pravočasno poravnavalo račune kar 55 odstotkov podjetij, najmanj disciplinirani pa so bili na Goriškem, kjer je z zamudo poravnavalo račune kar okoli 70 odstotkov poslovnih subjektov.

Tagged plačil, plačilna disciplina, plačilne zamude, plačilnih zamud

Spopad stoletja: ste na Keynesovi ali na Hayekovi strani? / mag. Branko Greganovič finančni strokovnjak in svetovalec | kriza

Na spletni stran econstories.tv se je skupina ekonomistov in glasbenikov lotila na duhovit način sicer resne teme iskanja poti iz ekonomske krize: v obliki spopada med velikanoma ekonomske doktrine J. M. Keynesom in F. A. Hayekom, prikazanega v dveh glasbenih videih Fear the Boom and Bust in Fight of the Century. Naj v nadaljevanju na kratko obrazložim svoj glas…

Politično in psihološko največja ovira na poti iz krize je neprijetno dejstvo, da se pri tem ni mogoče izogniti zmanjšanju obsega proizvodnje in zaposlenosti. Prva etapa na poti iz krize vedno vodi navzdol – bolj globoka je kriza bolj strmo se je treba spustiti, bolj je treba zmanjšati proizvodnjo in zaposlenost. Takšna trditev upravičeno zveni lakonsko v ušesih tistih, ki izgubijo zaposlitev, kljub temu pa bi bilo neodgovorno obljubljati bližnjice, ki ne obstajajo.

Ekonomska kriza je dokaz, da je preveliki del sredstev v ekonomiji ujetih v projektih, ki uničujejo vrednost premoženja, namesto da bi prispevali k povečanju dohodka in življenjskega standarda. Proizvodnja in zaposlenost v takšnih projektih sta samo privid, ki ga ohranja nezdržno velik obseg zadolževanja.

Če želimo iz krize, moramo sredstva, ukleščena v izgubaških naložbah, osvoboditi in jih preseliti v produktivne projekte in podjetja, ali, z drugimi besedami, zmanjšati proizvodnjo in zaposlenost v podjetjih z neučinkovitimi naložbami. Prej, ko bomo sprejeli neizprosnost navedene logike, prej bomo doumeli, da agregatno napihovanje ekonomije z javno porabo in tiskanjem denarja ne more preprečiti neizogibnega zmanjšanja proizvodnje in zaposlenosti v neučinkovitih projektih.

Zdaj je že jasno, da v spopadu stoletja navijam za Hayeka, čeprav izgublja bitko za bitko. Med drugim tudi zato, ker nekje zabrusi Keynesu: »[…] the capital structure is key. Malinvestments wreck the economy.«

Tagged ekonomske doktrine, Malinvestments wreck the economy, Spopad stoletja

Večina slovenskih regij največ zasluži s trgovino | Trgovina

Osrednjeslovenska regija je vodilna z veliko prednostjo tako po številu registriranih podjetij kakor tudi po deležu ustvarjenih prihodkov, sledita ji savinjska in podravska regija. Osrednjeslovenska regija ustvari kar 44 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, savinjska in podravska pa vsaka okoli 11 odstotkov.

 

Avtor: Petra Marcon // Vir: FINANCE  //  Številka: 245 
Datum: 20.12.2011  //  Rubrika: F2  //  Stran: 18

 

Posredništvo in trgovina na debelo brez motornih vozil je tista dejavnost, ki po deležu v skupnih prihodkih vodi v kar štirih regijah: v osrednjeslovenski, gorenjski, notranjsko-kraški in goriški regiji. Trgovina na drobno brez prodaje motornih vozil pa je vodilna dejavnost v pomurski, savinjski in obalno-kraški regiji. Trgovina kot celota je tako prevladujoča dejavnost v kar sedmih regijah izmed 12, ugotavlja v svoji analizi Bisnode Slovenija.

 

Spodnjeposavska regija največ zasluži z energenti

In v preostalih petih regijah? V koroški največji delež v skupnih prihodkih ustvarijo s proizvodnjo kovin, v podravski pa s kovinskimi izdelki, ki niso stroji ali naprave. Zasavci največ zaslužijo s proizvodnjo električnih naprav, spodnjeposavska regija pa z oskrbo z energenti, to je elektriko, plinom in paro. Zanimiv je podatek, da s to dejavnostjo ustvarijo skoraj 40 odstotkov vseh prihodkov regije. Podobno v jugovzhodni Sloveniji s proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic kot vodilno dejavnostjo pridelajo več kot 33 odstotkov prihodkov.

 

Velikanske razlike med povprečnimi prihodki podjetij

Največji delež prihodkov v slovenskem gospodarstvu dosega osrednjeslovenska regija, ugotavljajo pri Bisnodu, saj ustvari skoraj 44 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva. Druga regija po ustvarjenih prihodkih je savinjska (11,1 odstotka), ki ji sledi podravska regija z 11 odstotki. Najmanjši delež so ugotovili v zasavski regiji, kjer glede na celotno slovensko gospodarstvo ustvarijo le odstotek prihodkov.

Povprečno slovensko podjetje je lani imelo približno 590 tisoč evrov prihodkov. A so razlike med regijami precejšnje: podjetja iz jugovzhodne Slovenije v povprečju dosegajo kar 818.700 evrov letnih prihodkov, podjetja iz pomurske regije pa 381.400 evrov.

 

V povprečju najuspešnejša podjetja iz jugovzhodne Slovenije

Povprečno slovensko podjetje je končalo poslovanje v letu 2010 z izgubo, in sicer v vrednosti 6.780 evrov, ugotavljajo pri Bisnodu. V povprečju so podjetja iz podravske regije imela največjo izgubo – skoraj 30 tisoč evrov, takoj za njimi so podjetja iz gorenjske regije s slabimi 27 tisočaki povprečne izgube. Na drugi strani so lani z največjim povprečnim dobičkom v vrednosti 33.300 evrov poslovala podjetja iz jugovzhodne Slovenije, sledijo podjetja iz spodnjeposavske regije s 14.500 evri dobička. Kot zanimivost dodajamo, da osrednjeslovenska regija po tem merilu ne blesti, saj je podjetje iz te regije lani v povprečju imelo 7.100 evrov izgube.

 

Največjo donosnost ustvarila podjetja iz Koroške

Bisnode v analizi še ugotavlja, da je imelo povprečno slovensko podjetje lani skoraj sedemodstotno donosnost na sredstva. Najvišjo so v povprečju ustvarila podjetja iz koroške regije, vendar je treba upoštevati, da gre za regijo z največjim deležem samostojnih podjetnikov. Ti namreč praviloma poslujejo z razmeroma nižjo vrednostjo sredstev kot gospodarske družbe. Najnižjo povprečno donosnost so ustvarila podjetja iz osrednjeslovenske regije, kar je spet razumljivo, saj tu prevladujejo gospodarske družbe.

In kako je z zaposlenimi? Največji delež, to je 35-odstoten, vseh zaposlenih v gospodarstvu je v osrednjeslovenski regiji. Sledita podravska regija s 14 odstotki in savinjska regija s skoraj 13- odstotnim deležem zaposlenih. Po pričakovanjih je najmanjši delež v zasavski regiji, ki zaposluje okoli 1,5 odstotka zaposlenih v gospodarstvu.

GRAF:

Trgovina

Tagged Osrednjeslovenska regija

Na Pomurskem in Goriškem najbolj zamujajo s plačili / plačilna disciplina

V regijah z najslabšo plačilno disciplino so podjetja lani v povprečju plačevala račune od osem do 15 dni po valuti, medtem ko za slovensko povprečje velja, da podjetja zamujajo pri poravnavanju svojih obveznosti za enega do sedem dni.

 

Avtor: Petra Marcon // Vir: FINANCE  //  Številka: 245
 Datum: 20.12.2011  //  Rubrika: F2  //  Stran: 18 

 

Predstavljamo pregled plačilne discipline v slovenskih regijah, in sicer na podlagi dveh kazalcev, to je blokad podjetij in plačilnega indeksa, kot pojasnjujejo v bonitetni hiši Bisnode Slovenija. Preverili so še, kako plačilna nedisciplina vpliva na preživetje podjetij v obravnavani regiji.

 

Najmanj blokad v notranjsko-kraški regiji

Blokada podjetja pomeni, da ima to rezervirana sredstva na vseh odprtih transakcijski računih več kot štiri delovne dni, razlagajo na Bisnodu. V analizo so zajeli podatke za leto 2010, upoštevali pa so zgolj blokade v tem obdobju. Čeprav je podjetje lani doživelo več blokad, so jih upoštevali samo enkrat.

Lani je imelo kar 15 odstotkov vseh registriranih subjektov blokirane račune več kot štiri dni, ugotavljajo pri Bisnodu. Največ blokad je bilo v osrednjeslovenski regiji (6.129), najmanj pa v notranjsko-kraški (390).

Podrobnejša analiza razkriva, da ima podravska regija največji delež podjetij z blokadami, kar pomeni, da je imelo kar 19 odstotkov vseh podjetij iz te regije lani na novo blokirane račune vsaj enkrat ali večkrat za več kot štiri dni. Najmanjši delež podjetij z blokadami je v gorenjski regiji z zgolj 11,5 odstotka.

 

Plačilna disciplina najboljša v osrednjeslovenski regiji

Plačilni indeks je izračunan na podlagi podatkov, ki jih Bisnode pridobi od poslovnih partnerjev. Izračun temelji na vseh plačanih računih iz podatkovne baze, ki pa ne zajema vseh računov, izdanih podjetju, temveč zgolj tiste, ki so bili dostopni bonitetni hiši Bisnode, kar pomeni več kot 20 milijonov računov za več kot 115 tisoč podjetij.

Vrednost plačilnega indeksa je od ena do sto, pri čemer 80 pomeni, da podjetje plačuje v roku, od 81 do sto, da plačuje pred rokom, manj kot 80 pa, da zamuja pri plačevanju računov. Po merski lestvici Bisnoda vrednosti plačilnega indeksa pod 40 pomenijo, da podjetje plačuje v povprečju z več kot 60-dnevno zamudo. Kot zanimivost dodajmo, da lani povprečen plačilni indeks v nobeni izmed regij ni presegel vrednosti 80, saj se je gibal med 72 (v pomurski in goriški regiji) in 78 (v gorenjski in notranjsko-kraški).

Lani so slovenska podjetja v povprečju plačevala svoje obveznosti od enega do sedmih dni po valuti, ugotavljajo pri Bisnodu. Podrobnejši pregled po regijah razkriva, da je najslabša plačilna disciplina v pomurski in goriški regiji, sledita ji koroška in savinjska regija.

Poleg tega v Bisnodu ugotavljajo, da je imelo lani skoraj pet odstotkov vseh izračunanih plačilnih indeksov vrednost pod 40, kar pomeni, da so podjetja v povprečju plačevala z več kot 60-dnevno zamudo. Največji delež plačilnih indeksov z vrednostjo pod 40 najdemo v prekmurski (7,7 odstotka) in savinjski regiji (6,9), kar pomeni, da je bila v tej regiji po tem merilu najslabša plačilna disciplina.

 

Najboljša plačilna disciplina je bila v osrednjeslovenski regiji

Naslov: Na Pomurskem in Goriškem najbolj zamujajo s plačili  
Avtor: Petra Marcon  
Vir: FINANCE
Številka: 245
Datum: 20.12.2011
Rubrika: F2
Stran: 18
 
V regijah z najslabšo plačilno disciplino so podjetja lani v povprečju plačevala račune od osem do 15 dni po valuti, medtem ko za slovensko povprečje velja, da podjetja zamujajo pri poravnavanju svojih obveznosti za enega do sedem dni.

Predstavljamo pregled plačilne discipline v slovenskih regijah, in sicer na podlagi dveh kazalcev, to je blokad podjetij in plačilnega indeksa, kot pojasnjujejo v bonitetni hiši Bisnode Slovenija. Preverili so še, kako plačilna nedisciplina vpliva na preživetje podjetij v obravnavani regiji.

 

Najmanj blokad v notranjsko-kraški regiji

Blokada podjetja pomeni, da ima to rezervirana sredstva na vseh odprtih transakcijski računih več kot štiri delovne dni, razlagajo na Bisnodu. V analizo so zajeli podatke za leto 2010, upoštevali pa so zgolj blokade v tem obdobju. Čeprav je podjetje lani doživelo več blokad, so jih upoštevali samo enkrat.

Lani je imelo kar 15 odstotkov vseh registriranih subjektov blokirane račune več kot štiri dni, ugotavljajo pri Bisnodu. Največ blokad je bilo v osrednjeslovenski regiji (6.129), najmanj pa v notranjsko-kraški (390).

Podrobnejša analiza razkriva, da ima podravska regija največji delež podjetij z blokadami, kar pomeni, da je imelo kar 19 odstotkov vseh podjetij iz te regije lani na novo blokirane račune vsaj enkrat ali večkrat za več kot štiri dni. Najmanjši delež podjetij z blokadami je v gorenjski regiji z zgolj 11,5 odstotka.

 

Plačilna disciplina najboljša v osrednjeslovenski regiji

Plačilni indeks je izračunan na podlagi podatkov, ki jih Bisnode pridobi od poslovnih partnerjev. Izračun temelji na vseh plačanih računih iz podatkovne baze, ki pa ne zajema vseh računov, izdanih podjetju, temveč zgolj tiste, ki so bili dostopni bonitetni hiši Bisnode, kar pomeni več kot 20 milijonov računov za več kot 115 tisoč podjetij.

Vrednost plačilnega indeksa je od ena do sto, pri čemer 80 pomeni, da podjetje plačuje v roku, od 81 do sto, da plačuje pred rokom, manj kot 80 pa, da zamuja pri plačevanju računov. Po merski lestvici Bisnoda vrednosti plačilnega indeksa pod 40 pomenijo, da podjetje plačuje v povprečju z več kot 60-dnevno zamudo. Kot zanimivost dodajmo, da lani povprečen plačilni indeks v nobeni izmed regij ni presegel vrednosti 80, saj se je gibal med 72 (v pomurski in goriški regiji) in 78 (v gorenjski in notranjsko-kraški).

Lani so slovenska podjetja v povprečju plačevala svoje obveznosti od enega do sedmih dni po valuti, ugotavljajo pri Bisnodu. Podrobnejši pregled po regijah razkriva, da je najslabša plačilna disciplina v pomurski in goriški regiji, sledita ji koroška in savinjska regija.

Poleg tega v Bisnodu ugotavljajo, da je imelo lani skoraj pet odstotkov vseh izračunanih plačilnih indeksov vrednost pod 40, kar pomeni, da so podjetja v povprečju plačevala z več kot 60-dnevno zamudo. Največji delež plačilnih indeksov z vrednostjo pod 40 najdemo v prekmurski (7,7 odstotka) in savinjski regiji (6,9), kar pomeni, da je bila v tej regiji po tem merilu najslabša plačilna disciplina. Najboljša plačilna disciplina je bila v osrednjeslovenski regiji, kjer so izmerili najmanjši, to je 3,5-odstotni delež.

 

Preživetje podjetij po regijah

Pri Bisnodu so še analizirali, katera regija ima največji delež podjetij, ki so lani nehala poslovati, pri čemer so zajeli vse poslovne subjekte, ki so bili v enem od insolventnih postopkov ali izbrisani. Na drugi strani so ugotavljali število novoustanovljenih podjetij po regijah in njihovo razmerje glede na število insolventnih in izbrisanih podjetij.

Lani so za skoraj 11 odstotkov vseh aktivnih podjetij vpeljali insolventen postopek ali izbris, ugotavlja Bisnode, pri čemer je bil največji delež takšnih podjetij registriran v osrednjeslovenski regiji (32 odstotkov). Gorenjska regija je imela največji delež podjetij v insolventnem postopku oziroma izbrisanih podjetij. Bisnode še ugotavlja, da so največji delež novoustanovljenih podjetij registrirali v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v zasavski.

In kakšno je razmerje med novimi in izbrisanimi podjetji oziroma tistimi v insolventnem postopku? Za slovensko gospodarstvo kot celoto Bisnode ugotavlja, da število novoustanovljenih podjetij presega število tistih, ki so nehala poslovati. A vendarle to ne drži za vse regije: v zasavski in obalno-kraški je število podjetij, ki so nehala poslovati preseglo število novoustanovljenih podjetij. Najugodnejše razmerje v korist novih podjetij so pa lani imeli v pomurski in koroški regiji.

 

Tagged Gorenjska regija

Gospodarskih težav ne bo rešil deus ex machina / mag. Branko Greganovič finančni strokovnjak in svetovalec

V Sloveniji se reševanja gospodarskih težav lotevamo, kot da se bo v ustreznem trenutku pojavil nek deus ex machina in naše probleme rešil namesto nas. Obnašamo se, kot da se kar koli lahko spremeni, ne da bi nekdo od nas prevzel pobudo in predlagal spremembe v trenutku, ko je večina še vedno skeptična do sprememb ali celo nasprotuje predlaganemu.

Najbolj izmuzljiv izgovor te vrste je tisti, da ničesar ni mogoče storiti, dokler se ne spremeni zakonodaja in finančno prestrukturiranje gospodarstva je področje, na katerem boste še posebej pogosto naleteli na ta izgovor – finančno prestrukturiranje namreč naj je bi bilo mogoče, dokler se ne spremeni insolvenčna zakonodaja. Da ne bo pomote – po mojem mnenju je naša insolvenčna zakonodaja potrebna korenitih sprememb, še posebej v delu, ki ureja prisilno poravnavo. Ampak – zakonodaja se ne bo spremenila sama od sebe; če želimo spremeniti zakon, mora nekdo z ustreznim vplivom prevzeti pobudo in prepričati vse, od katerih je to odvisno, da so spremembe potrebne. Če bomo vsi čakali, da prevzamejo pobudo drugi, se ne bo nič zgodilo, ker sprememb ne more uveljaviti nihče, razen nas samih – ne bo jih uveljavil nek deus ex machina in ne bodo se zgodile kar same od sebe.

V Združenju manager smo se zato odločili, da ne bomo čakali na druge – oblikovali smo delovno skupino za prestrukturiranje gospodarstva in insolvenčno zakonodajo, ki se želi v razgovoru s ključnimi posamezniki in institucijami sprožiti proces potrebnih sprememb. Delovna skupina je tako pripravila predlog Slovenskih načel prestrukturiranja gospodarstva, ki jih najdete na spletnih straneh združenja. Pri pripravi slovenskih načel nismo hoteli odkrivati tople vode – načela so zasnovana na izkušnjah Velike Britanije in Tajske oziroma na Londonskem pristopu in Bangkoškem okviru za finančno prestrukturiranje, ki smo jih nekoliko priredili za slovenske razmere.

Združenje manager se je torej odločilo, da prevzame pobudo, da ne čaka na to, da spremembe na področju finančnega prestrukturiranja gospodarstva in insolvenčne zakonodaje uveljavi deus ex machina. Verjamemo, da je samo na ta način mogoče pravočasno uveljaviti potrebne spremembe in računamo na to, da se nam bodo pri tem pridružili tudi vsi ostali, brez sodelovanja katerih predlaganih sprememb ne bo mogoče spraviti v življenje.

mag. Branko Greganovič

Tagged -manager, Branko Greganovič, delovna skupina, finančnega, gospodarstva, gospodarstvo, insolvenčne zakonodaje, prestrukturiranja, Slovenskih, zdruzenje-manager

Pot iz krize ni tlakovana z dobrimi nameni / mag. Branko Greganovič finančni strokovnjak in svetovalec

Tema tedna so seveda – volitve. Najpogostejše vprašanje, ki sem ga slišal ta teden je tako vprašanje »kaj mora narediti nova slovenska vlada«.

Kljub logičnosti navedenega vprašanja, je zame veliko bolj pomembno vprašanje »kako se naj obnaša nova slovenska vlada«. Kakovost življenja je dolgoročno namreč veliko bolj odvisna od načina, ki ga izberemo za uveljavitve določenih ciljev, kot od samih ciljev. Isti cilji, zasledovani na različne načine pripeljejo do bistveno različnih rezultatov.

France Bučar, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, in Simona Toplak, komentatorka Financ, sta mi ta teden ponudila iztočnici za ilustracijo navedene trditve.

France Bučar je pronicljivo opozoril na nekaj, česar danes nočejo razumeti niti mnogi ekonomisti: “Delovna mesta morajo nečemu služiti, na delovnih mestih je treba nekaj proizvesti, tisto pa znati prodati. Ni dovolj samo za toliko in toliko povečati števila delovnih mest.« Dr. Bučar ima prav: ni vseeno, na kakšen način bomo povečali zaposlenost. Če bi bilo vseeno, bi bila rešitev enostavna: slovenska podjetja bi zaposlila vse dela zmožne prebivalce, vse, kar ta podjetja proizvedejo, pa bi odkupil državni proračun. Še bolj enostavna bi bila rešitev, v kateri bi vse prebivalce enostavno zaposlili v državni upravi!? Šele, ko logiko zaposlovanja, ki jo upravičeno kritizira dr. Bučar, pripeljemo do absurda,  postane očitno, da delovnih mest v gospodarstvu ne zagotavljajo slovenski politiki in državni proračun, ampak kupci in investitorji iz celega sveta.

Simona Toplak je na drugi strani uporabila primer Latvije, zato da nas opozori, »da so tudi nestabilne koalicije dobre za reševanje iz krize«. Simona ima prav: ni vseeno, na kakšen način bomo premagali krizo. Demokracija je po svoje neučinkovita – zahteva veliko časa in energije za dosego ciljev. Kršenje univerzalnih načel in zakonov se zato mnogim zdi edina učinkovita rešitev v krizi. Vendar takšna »učinkovitost«, ni zastonj: nespoštovanje pravil in postopkov ogroža osebno svobodo in občutek varnosti večine prebivalce in na ta način onemogoča razvoj države. Strategija izhoda iz krize zato ne sme biti zasnovana na kršenju pravil, s katerimi nismo zadovoljni, ampak na spremembi teh pravil in uveljavitvi novih – v okviru etičnih načel in postopkov pravne države.

 

mag. Branko Greganovič

ampak kupci in investitorji iz celega sveta

Za “plačilno nedisciplino” so krivi upniki / mag. Branko Greganovič finančni strokovnjak in svetovalec | plačilna

»Plačilna nedisciplina« je izraz, s katerim je povezano veliko sprenevedanja.

Izraz sugerira, da dolžniki nočejo plačati, čeprav je resnični problem plačilna nesposobnost oziroma dejstvo, da dolžniki nimajo denarja in zato ne morejo plačati. Ciniki bi rekli, da plačilna nedisciplina nastane, ko plačilna nesposobnost postane sistemski problem. Rešitev za »plačilno nedisciplino« bomo zato zaman iskali na strani dolžnikov; za »plačilno nedisciplino« so krivi – upniki.

Kljub temu, da goljufije upravičeno pritegnejo več pozornosti javnosti, plačilna nedisciplina kot sistemski problem v osnovi nikoli ni posledica poslovnih goljufij, ampak kopičenja plačilne nesposobnosti, kot posledice neizogibne tveganosti in nepredvidljivosti poslovanja. Za razliko od goljufije, kazen za plačilno nesposobnost v tem primeru ni zapor, ampak stečaj oziroma izguba, ki jo utrpijo upniki in lastniki insolventnega podjetja.

In kaj je rešitev za plačilno nedisciplino? Rešitev je presenetljivo enostavna: edina učinkovita rešitev je odgovorno ravnanje upnikov. Plačilno nedisciplino namreč proizvedejo upniki s tem, ko ohranjajo pri življenju dolžnike, ki ne plačujejo svojih obveznosti. Finančne težave tako priplavajo na površino praviloma šele takrat, ko podjetje že vsaj leto ali dve ne plačuje svojih obveznosti do dobaviteljev in bank. Če upniki ne začnejo pravočasno izločati neplačnikov iz trga, postane plačilna nesposobnost sčasoma sistemski problem, ki se prej ali slej zlomi na plečih davkoplačevalcev. In v tej smeri se pospešeno razvija tudi položaj v Sloveniji.

mag. Branko Greganovič

Tagged Branko Greganovič, plačilna nedisciplina, plačilo, upniki

Evropska unija na prelomni točki – jo reši kura ali jajce? | Evro

Dimc Perko Mirjana

Mag. Mirjana D. Perko, finančna strokovnjakinja

Kako leto nazaj smo na eni od think tank konferenc diskutirali na vprašanje: Ali Evro območje lahko razpade na dva dela – močan in šibek Evro.

Kljub diskusiji je bil odgovor skoraj enoglasen – ne glede na izgube , ki bi jih ekonomsko močnejše članice zaradi tega utrpele (kot so prevrednotenje državnih obveznic šibkejših članic), so koristi, ki jih imajo od skupnega monetarnega območja večje od potencialnih izgub.

V enem letu so se stvari drastično poslabšale in morda smo res blizu točke preloma, kjer je prihodnost evra pod vprašanjem. Če ne bi bil strah pred neslutenimi razsežnostmi krize, ki bi jo razpad evro območja prinesel za seboj in bi bile po vsej verjetnosti mnogo hujše, kot je bila finančna kriza v letu 2008, bi države članice, ki največ prispevajo v obrambo evra, verjetno že zdavnaj izstopile.

Pa vendar je tudi njihova ekonomska moč vzdrževanja evra (zadnja izdaja nemških obveznic ni bila prodana!) omejena in vprašanje je, do kod lahko podpirajo države, ki so skupno ekonomsko unijo izkoristile za to, da so se na račun ostalih članic ceneje zadolževale, dokler ni počilo. Glavni problem je bil zagotovo pomanjkanje orodij, ki bi sankcionirale tiste države, ki so kršile maastrichtska pravila. Enostavno se jim ni nič zgodilo, saj so bile vse (demokratično izvoljene) vlade, ki niso želele pravočasno izpeljati potrebnih reform (saj bi jih to vrglo iz vladajoče pozicije), neodločne ali s figo v žepu, vse dokler ni počilo.

Reforme, ki jih je zato potrebno izpeljati, bodo morale biti mnogo bolj drastične, kot jih na volitvah obljubljajo nekateri politiki, kar bo seveda dodatno zaviralo rast gospodarstva, saj bo vplivalo na upad povpraševanja tako po potrošnih, kot tudi investicijskih dobrinah na trgih EU.

Nizka ali negativna rast pa bo pomenila, da bo moralo zategovanje pasu zaradi nižjih proračunskih prilivov biti še močneje in najdemo se v negativni spirali. To bo potegnilo za seboj potrebo za še močnejšimi ukrepi, ki jih noben politik brez močne prisile ne bo pripravljen izpeljati. Saj, kdo jih bo prisilil v to? Vsekakor je tisti, ki daje denar tudi tisti, ki narekuje pravila, kljub temu, da je zaradi velikosti dolga v veliki meri tudi sam ujetnik dolžnikov.

Tako razumem željo Francije in (verjetno tudi) Nemčije po neke vrste konfederaciji in dveh Evropah, tisti z evrom in brez, pa vendar ta rešitev prinaša s seboj strah vseh (evro)pejcev po nadvladi dveh narodov. Ali bo do tega res moralo priti, ali pa bo prevladal razum? Tretja možnost je, da bo počilo. Smo pripravljeni na vse tri scenarije?

Tagged Euro, Evro, Evro območje, Raspad evro območja

AJM med tremi odstotki podjetij s certifikatom bonitetne odličnosti

Podjetje AJM okna-vrata-senčila je med tremi odstotki podjetij v Sloveniji, ki se ponašajo z oceno bonitetne odličnosti AAA; AJM je kot prejemnik certifikata izkazal odličnost poslovanja na dnevni ravni, vse dni v letu, tri leta zapored, so včeraj sporočili iz podjetja. Certifikat podeljuje slovenska enota mednarodnega podjetja Bisnode iz Stockholma.

 
Avtor: gr  //  Vir: VEČER  Številka: 270   //  Datum: 22.11.2011
Rubrika: Gospodarstvo  //  Stran: 9
 

Kot so zapisali v slovenski enoti mednarodnega švedskega podjetja Bisnode, ki podeljuje certifikat, je AJM s prejemom ocene bonitetne odličnosti AAA dokazal, da je “zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje za vse vključujoče partnerje: dobavitelje, kupce, zavarovalnice, banke in druge poslovne partnerje”.

Janez Ajlec, lastnik in direktor podjetja AJM, je ob prejemu certifikata izpostavil, da je pridobljeni certifikat poslovne odličnosti potrditev dobrega dela vodstva in zaposlenih podjetja AJM, za kupce in poslovne partnerje pa nesporno dokazilo, da je AJM finančno stabilen in zaupanja vreden partner, ki svoje obveznosti izpolnjuje v skladu s predpisi in v okviru postavljenih rokov, kar je, dodaja direktor Ajlec, v današnjih časih v gradbenem sektorju prej izjema kakor pravilo. Direktor je še poudaril, da verjame, da je “certifikat bonitetne odličnosti tudi najboljša možna popotnica za sklepanje novih poslov v tujini, kjer se med poslovnimi partnerji visoko cenijo kakovost, zaupanje in verodostojnost”.

Tagged AAA, AJM, AJM okna-vrata-senčila, bonitetne odličnosti, certifikat bonitetne odličnosti, Janez Ajlec
Stran 1 of 212

SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_ua437gucl3sgfjgvl8mcq7p6s6, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0