Novice | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Novice

Prenovljen iskalnik na Gvin.com | Gvin iskalnik

Vstopno stran Gvin.com smo nadgradili z novim pogledom, ki ob prijavi omogoča TAKOJŠEN DNEVNI PREGLED STANJA IN SPREMEMB NA VAŠEM PORTFELJU, saj se tu sedaj nahaja vaš informator o kupcih, dobaviteljih in konkurentih.

 

Gvin iskalnik

 

Največja novost prenovljenega Gvin.com je iskalnik, ki je uporabnikom prijaznejši. Sedaj boste lažje, hitreje in preglednejše razvrščali iskane rezultate med subjekti, osebami, članki in registri.

 

Gvin iskalnik

Gvin iskalnik

Prenovili smo naše orodje Analizator, ki sedaj omogoča analizo vaših trenutnih rezultatov iskanja.. Ustvari se začasni portfelj, kjer so na voljo zadnji rezultati iskanja. S tem smo vam zagotovili dostop do najnaprednejše rešitve med poslovnimi in digitalnimi informacijami v Sloveniji.

Ekipa Bisnode

Novi finančni podatki!

Novi finančni podatki!

Poleg tega, da v vseh naših produktih (Gvin.com, Bonitete.si, iBON, CreditCheck) lahko preverite nove finanče podatke za Slovenijo, Hrvaško in Federacijo Bosne in Hercegovine, smo pripravili anlizo slovenskega gospodarskega stanja.

Število oddanih financ

V letu 2013 je finančne podatke za statistične namene oddalo 131.249 gospodarskih subjektov (profitni subjekti: gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge), v primerjavi s predhodnim letom jih je oddalo 1.297 subjektov več. Največjo porast se je zabeležilo pri gospodarskih družbah, in sicer za 4,5%, pri samostojnih podjetnikih pa se je število prvič znižalo in to za 1,9% – verjetno zaradi možnosti izbora statusa normiranec.

Prihodki

V letu 2013 se je ustvarilo 82.756,7 milijona EUR prihodkov, od tega je bilo čiste prodaje 79.883,37 milijona EUR oz. 96,5% . V primerjavi s predhodnim letom se je prodaja znižala za 1,3%, prihodki pa za 1,7%. V letu 2013 so samostojni podjetniki ustvarili 5,3% celotne prodaje, zadruge pa samo 1,0%. V primerjavi s predhodnim letom so prodajo povečale samo zadruge in to le za 0,7% oz. 3,6 milijona EUR, gospodarske družbe in samostojni podjetniki pa so v povprečju prodajo znižali za 1,5%.

Sredstva

Ti prihodki so se v letu 2013 ustvarili z 97.362,85 milijona EUR sredstev. V primerjavi s predhodnim obdobjem so se sredstva znižala za 3,4% oz. 3.468,8 milijona EUR. Tudi v letu 2013 so gospodarske družbe upravljale z največjim deležem – 95,6%, samostojni podjetniki s 3,7%, zadruge pa niti z enim odstotkom. V primerjavi s predhodnim letom so se sredstva znižala pri vseh subjektih, največ pa pri samostojnih podjetnikih, in sicer za 4,2%.

Dobiček

V letu 2013 se je ustvarilo 407,9 milijona EUR čistega dobička, kar je za 114,3 milijona EUR manj kot v prehodnem letu – kar predstavlja 21,9-odstotni padec.  V letu 2013 so samostojni podjetniki skupaj prvič ustvarili več dobička kakor gospodarske družbe, in to kar za 70,5 milijona EUR.

Novi finančni podatki

Preverite novo finančno stanje vaših poslovnih in potencialnih partnerjev.

 

Tagged dobiček, finančni podatki, gospodarstvo, novi finančni podatki, novi finančni podatki 2013, novo finančno stanje, prihodki, Slovenija, sredstva, število oddanih bilanc

DOBRI PARTNERJI – BOLJŠE POSLOVANJE!

Bisnode je na trg lansiral dodatno storitev, imenovano ANALIZATOR, ki predstavlja nov korak v smeri poslovne inteligence.

Analizator je strateško orodje, ki analizira podjetja v portfelju uporabnika: njegove kupce, dobavitelje, konkurenco. Daje pregled nad stanjem in strukturo portfelja ter ocenjuje kakovost. Drugače povedano – loči zrno od plevela: katere stranke so dobre, katere slabe, katere »mrtve«. In kako to vpliva na uspeh samega uporabnika.

Na ta način se lahko uporabnik osredotoči na zanesljive partnerje in posledično izboljša svoje poslovanje.

                                                       Pogoj za uporabo ANALIZATORJA:

                             V zavihku Informator* se mora nahajati najmanj 20 podjetij.

*Informator napolnite sami ali nas pokličite in vam ga pomagamo napolniti mi.
 
 

NE SPREGLEJTE: »OCENA PORTFELJA« in »KVALITETA PORTFELJA«

 

Ocena portfelja je povprečna ocena bonitetne ocene, kreditne marže in plačilnega indeksa subjektov v Informatorju.

Ocena kvalitete vašega portfelja nam na lestvici 0-100 glede na podobno velike portfelje pove, kako kvaliteten je vaš portfelj v primerjavi z ostalimi po finančni oceni, dinamični oceni in po plačilnem indeksu.

 

 

Ocena in kvaliteta protfelja se spreminjata glede na vaš izbor filtrov.

 

 

 

 Na podlagi ocene portfelja in kvalitete portfelja pridobite vpogled v svoj celotni portfelj. S pomočjo segmentacije po različnih filtrih (regija, blokirana podjetja, davčni neplačniki, itd.) lahko preverite, katera so kritična in katera pozitivna podjetja, s katerimi je vredno poslovati. Na ta način si lahko bistveno izboljšate vaše poslovanje.

DOBRI PARTNERJI – VAŠE BOLJŠE POSLOVANJE!

 

 

 

 

 

Managerkam prijazno podjetje 2012 je Bisnode

Priznanje Managerkam prijazno podjetje, ki ga podeljuje Sekcija managerk pri Združenju Manager, letos prejema družba Bisnode. Na vodstvenih pozicijah imajo 67 % žensk.

Sekcija managerk, ki združuje okoli 220 članic, že od leta 1991 podeljuje priznanje Managerkam prijazno podjetje leta (pred letom 2003 Ženskam prijazno podjetje). Letos je sedemčlanska komisija, ki jo sestavljajo Sonja Gole (predsednica komisije), Violeta Bulc, Pia B. Jurjaševič, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Medeja Lončar, Romana Pajenk in Sonja Šmuc,  med prispelimi kandidaturami (razpis in razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani), odločila, da gre priznanje Managerkam prijazno podjetje 2011 v družbo Bisnode, ki jo vodi generalna direktorica Maria Anselmi. Priznanje je bilo podeljeno na Občnem zboru Združenja Manager, 5. aprila ob 17. uri v Domu gospodarstva, GZS.

Utemeljitev izbora

Bisnode, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije, d.o.o. je del mednarodne skupine Bisnode AB, največjega evropskega ponudnika poslovnih in bonitetnih informacij s sedežem v Stockholmu na Švedskem. V zadnjih osmih letih je slovenski Bisnode, v katerem verjamejo, da »…je ženska komponenta poslovanja dragocena za bolj odprt dialog med različnimi stranmi, za razdelitev in vključitev različnih subjektov in za poglobitev človeške komponente poslovne logike,« zraslo kar za 7-krat, dobiček se je skoraj podvojil, strank pa imajo 15-krat več. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega zadnjih treh let je dobrih 82 tisoč evrov in je za dobrih 26.000 evrov višja od povprečja v panogi.

Vizija podjetja v prihodnosti je razvoj treh stebrov poslovanja: povečanja rešitev in storitev poslovnega razvoja, dopolnitev ponudbe kreditnih informacij s poslovnim razvojem in zbiranjem dolžniških informacij ter pridobivanje in odpiranje novih ozemelj v Južni Evropi in ustvarjanje »širše Slovenije« z znatno širšim tržnim potencialom.
Zavedajoč se, da so poslovni rezultati v prvi vrsti odsev razvoja kompetenc posameznikov, dajejo krila vsem talentom v podjetju. Podjetje redno spremlja zadovoljstvo in razvoj sodelavcev:  vsako leto sodelujejo v projektu Zlata Nit – izbor najboljših slovenskih zaposlovalcev, vključujejo se tudi v ‘Bisnode Engagement survey’, ki jih umešča med kot najboljše podjetje v Skupini Bisnode in je blizu rezultatom najboljših organizacij v Evropi Podjetje visoko pozornost namenja tudi merjenju zadovoljstva strank. Stopnja zadržanja strank (‘retention rate’) se giblje med 89 % in 93 % (glede na posamezne produkte), število strank pa so v nekaj letih povečali z 973 na 15.000.
Podlaga dinamični rasti je inovativnost: vsake štiri mesece na trg lansirajo nov produkt ali projekt. V zadnjih dvanajstih mesecih so registrirali pet novih blagovnih znamk, od tega dve mednarodni. Podjetje je lani prejelo tudi prestižno priznanje ‘Company of the year’ kot podjetje z najbolj uspešno prodajno zgodbo v konkurenci 64-ih podjetij v Skupini Bisnode. Izpostavljajo jo kot spodbudo za ostala slovenska podjetja, da je navkljub pregovorni majhnosti možno preseči lokalne okvire zmagovati tudi globalno.

Bisnode  svojo vlogo prepoznava tudi v lokalnem in širšem okolju. Transparentnost razumejo kot osnovo poslovne etike »…h kateri Bisnode prispeva z neodvisno razpršenostjo informacij in z objektivnim obravnavanjem vseh naših strank, in sicer na enak spoštovan, odprt in transparenten način.«

Glede ravnovesja v timih se držijo pravila, da poskušajo vzdrževati ravnovesje med moškimi in ženskami managerji. Danes imajo na vodstvenih pozicijah celo več žensk (67 %) kot moških. Upravo Bisnode sestavljajo generalna direktorica, prodajna direktorica, direktorica marketinga in kadrovska direktorica ter direktor produkcije in finančni direktor.
Kulturni element, ki ga poskušajo prenašati na mlajše sodelavke je, da naj poskušajo ohraniti svoj ženski slog in specifičnost, četudi so na vodstvenih položajih. S tem namenom so ustanovile gibanje ‘Visoke petke’. Z njim skušajo vzpostaviti vez zlasti med energičnimi poslovnimi ženskami in s tem v ospredje postaviti nov model poslovnega obnašanja in novih virov za upravljanje »orodij«.

Bisnode

Podelitev priznanja Managerkam prijazno podjetje so v imenu Bisnode prejele Manuela Dabo, Maria Anselmi, Mirela Kurt in Vesna Mrazič.

Tagged Bisnode, Bisnode Slovenija, Managerkam prijazno podjetje, Maria Anselmi, zdruzenje-manager, ženske

Prenovljeni Gvin.com!

Nov začetek leta prinaša svežo energijo in z veseljem vam sporočamo, da bomo tudi sami v to leto stopili še sodobnejši in vam – uporabnikom – še bolj prijazni za uporabo.
Kot ste verjetno že opazili, sta na spletni aplikaciji Gvin.com od ponedeljka, 23. januarja 2012, v celoti posodobljena sledeča dva modula:

  • modul »Hitri pregled« in
  • modul »Boniteta« (prej »Bonitete«).

Ostali moduli bodo v tej fazi dobili le novo grafično preobleko.
Ekipa Gvin.com je za vas pripravila različne video posnetke novih funkcij, ki vam bodo zagotovo olajšali uporabo. Video posnetke si lahko ogledate v treh kratkih predstavitvah.

Video HITRI PREGLED

S pomočjo Gvin.com navigacije si lahko uporabnik na hiter in enostaven način ogleda objave in novice o podjetju, grafične slike v sekciji finančnih podatkov in bonitetno oceno s pomočjo semaforja.



Video BONITETA

Bonitetna ocena odraža kredibilnost podjetja, zato je pomembno, da jo kot uporabnik razumete. Podrobneje si oglejte plačilni indeks in kako grafična komponenta omogoča prikaz blokad podjetja.



Video ISKALNIK

Iskalnik omogoča iskanje po treh vrstah hkrati: po poslovnih subjektih, osebah ter novicah in objavah. Oglejte si nekaj primerov, kako lahko na enostaven in hiter način uporabljate Gvin.com iskalnik.

Več plačil vnaprej, manjše povprečne zamude

Ljubljana – Kljub precejšnjemu pesimizmu v gospodarstvu zaradi poglabljanja krize slovenski porabniki niso tako črnogledi. Nasprotno, kazalnik zaupanja potrošnikov se je decembra letos povečal tako v primerjavi z novembrom kot v zadnjem letu.

 

Avtor: Vesna Bertoncelj Popit  // Vir: DELO // Številka: 301  // 
Datum: 29.12.2011 //  Rubrika: Gospodarska priloga  //  Stran: 9
 

Vrednost tega kazalnika je bila šest odstotnih točk večja kot novembra in sedem odstotnih točk večja kot decembra lani. Po mnenju državnega statističnega urada so na večji optimizem vplivala zlasti pričakovanja o možnostih varčevanja v prihodnjih 12 mesecih. Decembra se je tako povečala vrednost vseh šestih kazalnikov, s katerimi merijo pričakovanja potrošnikov. Slabša so bila pričakovanja glede zaposlenosti oziroma brezposelnosti, saj 14 odstotkov anketiranih pričakuje, da se bo v prihodnjih 12 mesecih brezposelnost zelo povečala, 45 odstotkov jih pričakuje, da se bo nekoliko povečala, po mnenju četrtine anketirancev bo brezposelnost prihodnje leto ostala enaka kot zdaj, približno 14 odstotkov jih optimistično pričakuje, da se bo brezposelnost leta 2012 nekoliko zmanjšala, po mnenju enega odstotka anketirancev pa naj bi se brezposelnost v prihodnjih 12 mesecih zelo zmanjšala, so ugotovili na državnem statističnem uradu.

Rast ali zmanjševanje brezposelnosti pa sta precej odvisna od sposobnosti podjetij, da ustvarijo toliko dohodka, da lahko redno poravnavajo svoje račune. Analiza plačilnih navad slovenskih podjetij, ki jo je v zadnjih letih izvedla bonitetna hiša Bisnode na vzorcu več kot 7,7 milijona plačil približno 65.000 poslovnih subjektov od leta 2008 do leta 2011, je pokazala, da podjetja čedalje pogosteje aktivno načrtujejo pritok denarnih sredstev in da jih vse več obveznosti poravnava vnaprej. To prispeva k povprečno krajšim plačilnim zamudam.
V Bisnode ugotavljajo, da je bil v vrh povprečnih plačilnih zamud z 17,8 dneva dosežen v drugem četrtletju leta 2009. Sicer so podjetja leta 2009 račune plačevala s povprečno 13 dnevi zamude, leta 2010 je ta povprečna zamuda znašala 12 dni, v prvi polovici letošnjega leta pa 11 dni. Med panogami so bile v zadnjih treh letih največje plačilne zamude v trgovini in predelovalnih dejavnostih, namreč 18 dni, le dan manj, torej 17 dni, pa so v povprečju znašale zamude plačil v gradbeništvu. Med regijami so plačilno najbolj disciplinirani na Koroškem, kjer je pravočasno poravnavalo račune kar 55 odstotkov podjetij, najmanj disciplinirani pa so bili na Goriškem, kjer je z zamudo poravnavalo račune kar okoli 70 odstotkov poslovnih subjektov.

Tagged plačil, plačilna disciplina, plačilne zamude, plačilnih zamud

Večina slovenskih regij največ zasluži s trgovino | Trgovina

Osrednjeslovenska regija je vodilna z veliko prednostjo tako po številu registriranih podjetij kakor tudi po deležu ustvarjenih prihodkov, sledita ji savinjska in podravska regija. Osrednjeslovenska regija ustvari kar 44 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, savinjska in podravska pa vsaka okoli 11 odstotkov.

 

Avtor: Petra Marcon // Vir: FINANCE  //  Številka: 245 
Datum: 20.12.2011  //  Rubrika: F2  //  Stran: 18

 

Posredništvo in trgovina na debelo brez motornih vozil je tista dejavnost, ki po deležu v skupnih prihodkih vodi v kar štirih regijah: v osrednjeslovenski, gorenjski, notranjsko-kraški in goriški regiji. Trgovina na drobno brez prodaje motornih vozil pa je vodilna dejavnost v pomurski, savinjski in obalno-kraški regiji. Trgovina kot celota je tako prevladujoča dejavnost v kar sedmih regijah izmed 12, ugotavlja v svoji analizi Bisnode Slovenija.

 

Spodnjeposavska regija največ zasluži z energenti

In v preostalih petih regijah? V koroški največji delež v skupnih prihodkih ustvarijo s proizvodnjo kovin, v podravski pa s kovinskimi izdelki, ki niso stroji ali naprave. Zasavci največ zaslužijo s proizvodnjo električnih naprav, spodnjeposavska regija pa z oskrbo z energenti, to je elektriko, plinom in paro. Zanimiv je podatek, da s to dejavnostjo ustvarijo skoraj 40 odstotkov vseh prihodkov regije. Podobno v jugovzhodni Sloveniji s proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic kot vodilno dejavnostjo pridelajo več kot 33 odstotkov prihodkov.

 

Velikanske razlike med povprečnimi prihodki podjetij

Največji delež prihodkov v slovenskem gospodarstvu dosega osrednjeslovenska regija, ugotavljajo pri Bisnodu, saj ustvari skoraj 44 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva. Druga regija po ustvarjenih prihodkih je savinjska (11,1 odstotka), ki ji sledi podravska regija z 11 odstotki. Najmanjši delež so ugotovili v zasavski regiji, kjer glede na celotno slovensko gospodarstvo ustvarijo le odstotek prihodkov.

Povprečno slovensko podjetje je lani imelo približno 590 tisoč evrov prihodkov. A so razlike med regijami precejšnje: podjetja iz jugovzhodne Slovenije v povprečju dosegajo kar 818.700 evrov letnih prihodkov, podjetja iz pomurske regije pa 381.400 evrov.

 

V povprečju najuspešnejša podjetja iz jugovzhodne Slovenije

Povprečno slovensko podjetje je končalo poslovanje v letu 2010 z izgubo, in sicer v vrednosti 6.780 evrov, ugotavljajo pri Bisnodu. V povprečju so podjetja iz podravske regije imela največjo izgubo – skoraj 30 tisoč evrov, takoj za njimi so podjetja iz gorenjske regije s slabimi 27 tisočaki povprečne izgube. Na drugi strani so lani z največjim povprečnim dobičkom v vrednosti 33.300 evrov poslovala podjetja iz jugovzhodne Slovenije, sledijo podjetja iz spodnjeposavske regije s 14.500 evri dobička. Kot zanimivost dodajamo, da osrednjeslovenska regija po tem merilu ne blesti, saj je podjetje iz te regije lani v povprečju imelo 7.100 evrov izgube.

 

Največjo donosnost ustvarila podjetja iz Koroške

Bisnode v analizi še ugotavlja, da je imelo povprečno slovensko podjetje lani skoraj sedemodstotno donosnost na sredstva. Najvišjo so v povprečju ustvarila podjetja iz koroške regije, vendar je treba upoštevati, da gre za regijo z največjim deležem samostojnih podjetnikov. Ti namreč praviloma poslujejo z razmeroma nižjo vrednostjo sredstev kot gospodarske družbe. Najnižjo povprečno donosnost so ustvarila podjetja iz osrednjeslovenske regije, kar je spet razumljivo, saj tu prevladujejo gospodarske družbe.

In kako je z zaposlenimi? Največji delež, to je 35-odstoten, vseh zaposlenih v gospodarstvu je v osrednjeslovenski regiji. Sledita podravska regija s 14 odstotki in savinjska regija s skoraj 13- odstotnim deležem zaposlenih. Po pričakovanjih je najmanjši delež v zasavski regiji, ki zaposluje okoli 1,5 odstotka zaposlenih v gospodarstvu.

GRAF:

Trgovina

Tagged Osrednjeslovenska regija

Na Pomurskem in Goriškem najbolj zamujajo s plačili / plačilna disciplina

V regijah z najslabšo plačilno disciplino so podjetja lani v povprečju plačevala račune od osem do 15 dni po valuti, medtem ko za slovensko povprečje velja, da podjetja zamujajo pri poravnavanju svojih obveznosti za enega do sedem dni.

 

Avtor: Petra Marcon // Vir: FINANCE  //  Številka: 245
 Datum: 20.12.2011  //  Rubrika: F2  //  Stran: 18 

 

Predstavljamo pregled plačilne discipline v slovenskih regijah, in sicer na podlagi dveh kazalcev, to je blokad podjetij in plačilnega indeksa, kot pojasnjujejo v bonitetni hiši Bisnode Slovenija. Preverili so še, kako plačilna nedisciplina vpliva na preživetje podjetij v obravnavani regiji.

 

Najmanj blokad v notranjsko-kraški regiji

Blokada podjetja pomeni, da ima to rezervirana sredstva na vseh odprtih transakcijski računih več kot štiri delovne dni, razlagajo na Bisnodu. V analizo so zajeli podatke za leto 2010, upoštevali pa so zgolj blokade v tem obdobju. Čeprav je podjetje lani doživelo več blokad, so jih upoštevali samo enkrat.

Lani je imelo kar 15 odstotkov vseh registriranih subjektov blokirane račune več kot štiri dni, ugotavljajo pri Bisnodu. Največ blokad je bilo v osrednjeslovenski regiji (6.129), najmanj pa v notranjsko-kraški (390).

Podrobnejša analiza razkriva, da ima podravska regija največji delež podjetij z blokadami, kar pomeni, da je imelo kar 19 odstotkov vseh podjetij iz te regije lani na novo blokirane račune vsaj enkrat ali večkrat za več kot štiri dni. Najmanjši delež podjetij z blokadami je v gorenjski regiji z zgolj 11,5 odstotka.

 

Plačilna disciplina najboljša v osrednjeslovenski regiji

Plačilni indeks je izračunan na podlagi podatkov, ki jih Bisnode pridobi od poslovnih partnerjev. Izračun temelji na vseh plačanih računih iz podatkovne baze, ki pa ne zajema vseh računov, izdanih podjetju, temveč zgolj tiste, ki so bili dostopni bonitetni hiši Bisnode, kar pomeni več kot 20 milijonov računov za več kot 115 tisoč podjetij.

Vrednost plačilnega indeksa je od ena do sto, pri čemer 80 pomeni, da podjetje plačuje v roku, od 81 do sto, da plačuje pred rokom, manj kot 80 pa, da zamuja pri plačevanju računov. Po merski lestvici Bisnoda vrednosti plačilnega indeksa pod 40 pomenijo, da podjetje plačuje v povprečju z več kot 60-dnevno zamudo. Kot zanimivost dodajmo, da lani povprečen plačilni indeks v nobeni izmed regij ni presegel vrednosti 80, saj se je gibal med 72 (v pomurski in goriški regiji) in 78 (v gorenjski in notranjsko-kraški).

Lani so slovenska podjetja v povprečju plačevala svoje obveznosti od enega do sedmih dni po valuti, ugotavljajo pri Bisnodu. Podrobnejši pregled po regijah razkriva, da je najslabša plačilna disciplina v pomurski in goriški regiji, sledita ji koroška in savinjska regija.

Poleg tega v Bisnodu ugotavljajo, da je imelo lani skoraj pet odstotkov vseh izračunanih plačilnih indeksov vrednost pod 40, kar pomeni, da so podjetja v povprečju plačevala z več kot 60-dnevno zamudo. Največji delež plačilnih indeksov z vrednostjo pod 40 najdemo v prekmurski (7,7 odstotka) in savinjski regiji (6,9), kar pomeni, da je bila v tej regiji po tem merilu najslabša plačilna disciplina.

 

Najboljša plačilna disciplina je bila v osrednjeslovenski regiji

Naslov: Na Pomurskem in Goriškem najbolj zamujajo s plačili  
Avtor: Petra Marcon  
Vir: FINANCE
Številka: 245
Datum: 20.12.2011
Rubrika: F2
Stran: 18
 
V regijah z najslabšo plačilno disciplino so podjetja lani v povprečju plačevala račune od osem do 15 dni po valuti, medtem ko za slovensko povprečje velja, da podjetja zamujajo pri poravnavanju svojih obveznosti za enega do sedem dni.

Predstavljamo pregled plačilne discipline v slovenskih regijah, in sicer na podlagi dveh kazalcev, to je blokad podjetij in plačilnega indeksa, kot pojasnjujejo v bonitetni hiši Bisnode Slovenija. Preverili so še, kako plačilna nedisciplina vpliva na preživetje podjetij v obravnavani regiji.

 

Najmanj blokad v notranjsko-kraški regiji

Blokada podjetja pomeni, da ima to rezervirana sredstva na vseh odprtih transakcijski računih več kot štiri delovne dni, razlagajo na Bisnodu. V analizo so zajeli podatke za leto 2010, upoštevali pa so zgolj blokade v tem obdobju. Čeprav je podjetje lani doživelo več blokad, so jih upoštevali samo enkrat.

Lani je imelo kar 15 odstotkov vseh registriranih subjektov blokirane račune več kot štiri dni, ugotavljajo pri Bisnodu. Največ blokad je bilo v osrednjeslovenski regiji (6.129), najmanj pa v notranjsko-kraški (390).

Podrobnejša analiza razkriva, da ima podravska regija največji delež podjetij z blokadami, kar pomeni, da je imelo kar 19 odstotkov vseh podjetij iz te regije lani na novo blokirane račune vsaj enkrat ali večkrat za več kot štiri dni. Najmanjši delež podjetij z blokadami je v gorenjski regiji z zgolj 11,5 odstotka.

 

Plačilna disciplina najboljša v osrednjeslovenski regiji

Plačilni indeks je izračunan na podlagi podatkov, ki jih Bisnode pridobi od poslovnih partnerjev. Izračun temelji na vseh plačanih računih iz podatkovne baze, ki pa ne zajema vseh računov, izdanih podjetju, temveč zgolj tiste, ki so bili dostopni bonitetni hiši Bisnode, kar pomeni več kot 20 milijonov računov za več kot 115 tisoč podjetij.

Vrednost plačilnega indeksa je od ena do sto, pri čemer 80 pomeni, da podjetje plačuje v roku, od 81 do sto, da plačuje pred rokom, manj kot 80 pa, da zamuja pri plačevanju računov. Po merski lestvici Bisnoda vrednosti plačilnega indeksa pod 40 pomenijo, da podjetje plačuje v povprečju z več kot 60-dnevno zamudo. Kot zanimivost dodajmo, da lani povprečen plačilni indeks v nobeni izmed regij ni presegel vrednosti 80, saj se je gibal med 72 (v pomurski in goriški regiji) in 78 (v gorenjski in notranjsko-kraški).

Lani so slovenska podjetja v povprečju plačevala svoje obveznosti od enega do sedmih dni po valuti, ugotavljajo pri Bisnodu. Podrobnejši pregled po regijah razkriva, da je najslabša plačilna disciplina v pomurski in goriški regiji, sledita ji koroška in savinjska regija.

Poleg tega v Bisnodu ugotavljajo, da je imelo lani skoraj pet odstotkov vseh izračunanih plačilnih indeksov vrednost pod 40, kar pomeni, da so podjetja v povprečju plačevala z več kot 60-dnevno zamudo. Največji delež plačilnih indeksov z vrednostjo pod 40 najdemo v prekmurski (7,7 odstotka) in savinjski regiji (6,9), kar pomeni, da je bila v tej regiji po tem merilu najslabša plačilna disciplina. Najboljša plačilna disciplina je bila v osrednjeslovenski regiji, kjer so izmerili najmanjši, to je 3,5-odstotni delež.

 

Preživetje podjetij po regijah

Pri Bisnodu so še analizirali, katera regija ima največji delež podjetij, ki so lani nehala poslovati, pri čemer so zajeli vse poslovne subjekte, ki so bili v enem od insolventnih postopkov ali izbrisani. Na drugi strani so ugotavljali število novoustanovljenih podjetij po regijah in njihovo razmerje glede na število insolventnih in izbrisanih podjetij.

Lani so za skoraj 11 odstotkov vseh aktivnih podjetij vpeljali insolventen postopek ali izbris, ugotavlja Bisnode, pri čemer je bil največji delež takšnih podjetij registriran v osrednjeslovenski regiji (32 odstotkov). Gorenjska regija je imela največji delež podjetij v insolventnem postopku oziroma izbrisanih podjetij. Bisnode še ugotavlja, da so največji delež novoustanovljenih podjetij registrirali v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v zasavski.

In kakšno je razmerje med novimi in izbrisanimi podjetji oziroma tistimi v insolventnem postopku? Za slovensko gospodarstvo kot celoto Bisnode ugotavlja, da število novoustanovljenih podjetij presega število tistih, ki so nehala poslovati. A vendarle to ne drži za vse regije: v zasavski in obalno-kraški je število podjetij, ki so nehala poslovati preseglo število novoustanovljenih podjetij. Najugodnejše razmerje v korist novih podjetij so pa lani imeli v pomurski in koroški regiji.

 

Tagged Gorenjska regija

AJM med tremi odstotki podjetij s certifikatom bonitetne odličnosti

Podjetje AJM okna-vrata-senčila je med tremi odstotki podjetij v Sloveniji, ki se ponašajo z oceno bonitetne odličnosti AAA; AJM je kot prejemnik certifikata izkazal odličnost poslovanja na dnevni ravni, vse dni v letu, tri leta zapored, so včeraj sporočili iz podjetja. Certifikat podeljuje slovenska enota mednarodnega podjetja Bisnode iz Stockholma.

 
Avtor: gr  //  Vir: VEČER  Številka: 270   //  Datum: 22.11.2011
Rubrika: Gospodarstvo  //  Stran: 9
 

Kot so zapisali v slovenski enoti mednarodnega švedskega podjetja Bisnode, ki podeljuje certifikat, je AJM s prejemom ocene bonitetne odličnosti AAA dokazal, da je “zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje za vse vključujoče partnerje: dobavitelje, kupce, zavarovalnice, banke in druge poslovne partnerje”.

Janez Ajlec, lastnik in direktor podjetja AJM, je ob prejemu certifikata izpostavil, da je pridobljeni certifikat poslovne odličnosti potrditev dobrega dela vodstva in zaposlenih podjetja AJM, za kupce in poslovne partnerje pa nesporno dokazilo, da je AJM finančno stabilen in zaupanja vreden partner, ki svoje obveznosti izpolnjuje v skladu s predpisi in v okviru postavljenih rokov, kar je, dodaja direktor Ajlec, v današnjih časih v gradbenem sektorju prej izjema kakor pravilo. Direktor je še poudaril, da verjame, da je “certifikat bonitetne odličnosti tudi najboljša možna popotnica za sklepanje novih poslov v tujini, kjer se med poslovnimi partnerji visoko cenijo kakovost, zaupanje in verodostojnost”.

Tagged AAA, AJM, AJM okna-vrata-senčila, bonitetne odličnosti, certifikat bonitetne odličnosti, Janez Ajlec

Z Bisnode do iPAD-a

Bisnode je v sklopu projekta Gazele 2011 trem srečnim nagrajencem podelil tri iPAD-e.
Udeleženci regionalnih gazel so imeli možnost sodelovanja v naši nagradni igri »Z Bisnode do iPAD-a«.

Udeleženci so se lahko pozanimali o naših produktih, posladkali z Bisnode pralineji in sodelovali v naši nagradni igri. Na vsakem regionalnem izboru smo izžrebali tri gimnastične žoge za sedenje, vsi sodelujoči pa so sodelovali v glavnem žrebanju za iPAD.
Tri srečne nagrajenke smo izžrebali na finalnem izboru Gazele 2011, ki je potekala 26. oktobra 2011 v Cankarjevem domu.

Srečne nagrajenke so:

  1. Irena Zupančič – NLB d.o.o.
  2. Sonja Asani – NLB d.o.o.
  3. Nina Šušnik – Amidas d.o.o.

Nagrajenke so nagrade prevzele na sedežu našega podjetja ali pa smo jim nagrado dostavili na njihovo delovno mesto.
Iskreno hvala vsem, ki ste sodelovali v nagradni igri »Z Bisnode do iPAD-a« in več sreče prihodnjič.

Nagrajenka Nina Šušnik iz podjetja Amidas d.o.o. ob prevzemu iPAD-a v prostorih Bisnode.

Nagrajenka Nina Šušnik iz podjetja Amidas d.o.o. ob prevzemu iPAD-a v prostorih Bisnode.

iPAD

Direktorica Bisnode, gospa Maria Anselmi žreba srečne nagrajence ob pomoči moderatorke prireditve Bernarde Žarn

Tagged gazela 2011, Irena Zupančič - NLB d.o.o., izbor gazele 2011, izboru Gazele 2011, Maria Anselmi, Nina Šušnik Amidas d.o.o., Sonja Asani - NLB d.o.o., Z Bisnode do iPAD-a

Najhitreje rastoči delodajalec je Knauf Insulation

Ljubljana, 12. novembra (STA) – Najhitreje rastoči slovenski delodajalec je škofjeloško podjetje Knauf Insulation, poroča spletni portal Dnevnik.si. Dnevnik je namreč skupaj s podjetjem Bisnode letos prvič oblikoval lestvico delodajalcev, ki so med letoma 2008 in 2010 na novo zaposlili največ sodelavcev.

 
Avtor: mrn/apo // Vir: STA   //  Številka: 1 
Datum: 12.11.2011  //  Rubrika: Gospodarstvo – Slovenija Stran: 1

 

Podjetju Knauf Insulation na lestvici sledita družbi Litostroj Power in Surovina Bisol, od četrtega do desetega mesta pa si kot najhitreje rastoči delodajalci sledijo Deichmann, Aktiva Skupina, BSH Hišni aparati, Intesa Sanpaolo Card, Center za starejše občane Lucija, Vizija Računovodstvo (podjetje, nominirano za gazelo Osrednje Slovenije 2011) in IPB. Zelo visoko so uvrščeni Petrol (11. mesto), Dars (14. mesto) in podjetje Hella Saturnus (18. mesto), iz katerega prihaja letošnji Manager leta Christof Droste.

 

V prvo polovico so umeščeni tudi Halcom (37. mesto), najboljši zaposlovalec Zlate niti 2007 med srednjimi podjetji in zlata gazela 2007, Ržišnik-Perc (38. mesto), katerega Protim je bil letos vnovič nominirano podjetje za gazelo Gorenjske, Palma (42. mesto), ki se redno uvršča na seznam 101 najboljšega zaposlovalca, in XLAB (49. mesto), gazela Osrednje Slovenije in srebrna gazela 2011. Na lestvico sta se denimo uvrstila solkansko podjetje Instrumentation Technologies (61. mesto), zlata gazela 2008, ter ajdovski Pipistrel (69. mesto), ki je nedavno že tretjič prejel najvišje Nasino priznanje.

 

Lestvica temelji na indeksu DaBeg, ki meri absolutno in relativno rast zaposlovanja. V osemdesetih letih ga je razvil ameriški strokovnjak David Birch. Z indeksom je vse spremembe v podjetjih prevedel na uravnotežen kazalec rasti zaposlenosti v podjetju. Gospodarske družbe, ki imajo ta indeks višji od 20, je označil za “podjetniške”, piše Dnevnik.si. Pri pripravi lestvice so upoštevana podjetja, ki imajo v izhodiščnem letu najmanj tri zaposlene in so v obravnavanem obdobju povečala število zaposlenih za vsaj tri ljudi, so v zadnjem letu ustvarila pozitiven poslovni izid, ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega glede na povprečje slovenskega gospodarstva v letu 2010 in v obravnavanjem obdobju niso blokirana, v stečaju, prisilni poravnavi ali likvidaciji oz. jim ni bila odvzeta davčna številka.

Tagged Aktiva Skupina, BSH Hišni aparati, Center za starejše občane Lucija, David Birch, Deichmann, Dnevnik.si, Halcom, Intesa Sanpaolo Card, Knauf, Knauf Insulation, Litostroj Power, Ržišnik-Perc, Surovina Bisol, Vizija Računovodstvo, Zlate niti

V krizi so bonitetne ocene še bolj iskane | bonitetnih informacijah

 

Med gospodarsko krizo se je povečalo povpraševanje po bonitetnih informacijah, nam je povedala direktorica družbe Bisnode Slovenia Maria Anselmi in pristavila, da vse večjo rabo teh informacij opažajo že dalj časa.

ponudba

Ponudba

Po njenem mnenju je to povezano z razvojem poslovne kulture in spremenjenim načinom odločanja. Nepredvidljivost in hitre spremembe na trgu spodbujajo menedžerje, da odločitve sprejemajo na podlagi dejstev in analiz, ne samo izkušenj. Poleg tega je na vodilnih položajih čedalje več visoko izobraženih mladih menedžerjev, ki razumejo pomen in moč bonitetnih informacij. Podjetja lahko te uporabijo, da preverijo zanesljivost partnerja, zlasti pri novih in neznanih poslovnih povezavah.

Bonitetne informacije lahko podjetju pomagajo tudi pri določanju strategije in poslovne politike, na primer pri pregledu tveganja celotnega portfelja. Beri več

Tagged blokade računov, gibanje likvidnosti, likvidnostne težave, Mala podjetja

Nekdo naj skrbi za stroške, vsi drugi pa za rast podjetja

“V našem podjetju ena oseba skrbi za stroškovno učinkovitost, drugih 60 pa za rast prodaje,” skrivnost uspeha družbe Bisnode, ki prodaja poslovne informacije v elektronski obliki, razkriva direktorica Maria Anselmi.

“Naša filozofija je preprosta. Maksimiraj pridobivanje strank in kar se da omeji odhode naročnikov. Pri starih strankah pa, če je mogoče, večaj prodajo. Če je potrebno, vlagaj v storitve za pomoč uporabnikom, saj ti v krizi potrebujejo hiter odziv,” pravi Anselmijeva.

Plačilna sposobnost je najbolj vroča stvar

“Med krizo naše stranke najbolj zanima, ali bodo svoj račun dobile plačan, ali so njihovi partnerji finančno stabilni ter kdo sta lastnik in menedžer potencialnih partnerjev. Tako naše stranke lahko prek enotnega iskalnika iščejo in dostopajo do bonitetnih informacij in poročil za skoraj 11 milijonov podjetij v Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem in kmalu v Avstriji. Trenutno se trudimo, da bi uredili dnevno osveževanje lastniških sprememb v podjetjih,” pravi Anselmijeva. Beri več

Konkurenca je dobrodošla, ker spodbuja inovativnost | Anselmi

Zdajšnja kriza je imela na skupino Bisnode Slovenija blagodejen vpliv, tako glede zaposlovanja kot tudi rezultatov, pravi direktorica Maria Anselmi.

Od začetka leta 2009 smo povečali ekipo za 16-odstotkov in zdaj šteje 111 zaposlenih in zunanjih sodelavcev

Prihodki skupine (Bisnode in treh hčerinskih podjetij) so v 2009 znašali 5,8 milijona evrov. Največje podjetje Bisnode, lastnik drugih treh, je leta 2009 imelo 4,4 milijona prihodkov, kar je 27-odstotkov več kot leta 2008. Za leto 2010 na ravni skupine načrtujemo desetodstotno rast. Rezultati so pozitivni in v skladu s pričakovanji. Beri več

Tagged Bonitete

Prave bonitetne informacije so za preživetje ključne | Bisnode

INTERVJU: Maria Anselmi, direktorica Bisnode

Družba Bisnode ponuja elektronske poslovne in bonitetne informacije, ki so v času krize za preživetje odločilne. S pomočjo pridobljenih informacij lahko upravljalci s tveganji spremljajo finančno stanje in plačilno disciplino posameznih podjetij, lahko pa si ustvarijo tudi portfelj izbranih podjetij. Tako imajo pregled na dogajanjem v celotnem gospodarstvu.

Družba Bisnode sodi med tiste, ki v času krize beležijo povečanje povpraševanja po njihovih storitvah. Ponujajo namreč elektronske poslovne in bonitetne informacije, kot so denimo blokade TRR, naroki, finančni podatki in podatki o plačilni disciplini. Povečano povpraševanje potrjuje tudi direktorica Maria Anselmi in dodaja, da podjetja preverjajo finančno stanje na celotni oskrbovalni verigi – od kupcev in vse bolj tudi do dobaviteljev. Upravljavci s tveganji (credit managers) se čedalje manj zanesejo na statična bonitetna poročila, želijo pa vpogled v tekoče finančno stanje svojih partnerjev. Povečuje se tudi zanimanje za spremembe v lastnem poslovanju. Beri več

Tagged Bisnode, blokade računov, Bonitete, bonitetne informacije, bonitetne ocene, credit managers, CreditCheck, creditcheck.si, finančno stanje, gibanje likvidnosti, gvin, ICC Credit, intervju Maria Anselmi, Kompass, Maria Anselmi, podatkovne storitve, Poslovne informacije, preživetje podjetji v času krize, preživetje v času krize, Register, Registru

SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_0f420727upofsbbgkgi0k67h54, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0