Iluzija dna / Duško Kos, Izvršni direktor in direktor prodaje, Studio Moderna | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Iluzija dna / Duško Kos, Izvršni direktor in direktor prodaje, Studio Moderna

Iluzija

Duško Kos

Črke in retro. Sploščenost in boj za »staro pravdo«. Španska mladina in kitajski delavci.

Ob začetku gospodarske krize, ki je eden od simptomov  velikega preurejanja svetovnega kapitalizma, so analitiki in prognostiki s prispodobami črk napovedovali razvojne krivulje – V je bil sorazmerno kmalu odpisan, W se je v nekem trenutku zdel možen, pa tudi U ni prav dolgo zdržal. Nekoliko bolj črnogledi – danes bi rekli realisti – pa so že zgodaj opozarjali, da je/bo kriza trajno stanje in so  že na začetku žal pravilno stavili na L.

Vprašanje, vsaj z zornega kota nekaterih nacionalnih ekonomij, v kolikor o njih lahko še govorimo, oziroma z zornega kota nekaterih demografskih kategorij pa je, ali ni »j« natančnejša ilustracija tega, kar se dogaja in kar nas čaka?
Seveda pa je tudi v ta »navzdol in nazaj« vgrajen nevaren spregled. Sama številčna primerjava padca BDP ali razpoložljivega dohodka gospodinjstev na leto 2004 ali 2002 pove le pol resnice. Druga polovica, večinoma spregledana, je povezana z nekaj dejstvi, ki postavljajo padec v povsem drugo luč.
Najprej gre za sploščitev družbe oziroma koncentracijo na eni strani enormnega bogastva in na drugi strani revščine, ki so jo vsi krizni procesi izredno pospešili. Tolikšnih razlik, ki so tako trdno zacementirane, pred desetimi leti ni bilo – pa tu ne govorimo le o Sloveniji. Drugič gre za s tem povezano dostopnost virov in možnosti vertikalne družbene promocije in tretjič gre za družbeni naboj in energijo, ki sta bila pred leti usmerjena v rast in razvoj, danes pa se strah in negotovost še nista preobrazila v spreminjevalen dejavnik, ampak sta usmerjena v ohranjanje tega, kar nam je še pred časom predstavljalo civilizacijsko samoumevnost.Po eni strani je, seveda, zanimivo to, da so že ta prizadevanja videti prav radikalna in skoraj revolucionarna, po drugi strani pa tudi, kako odločno se, vsaj pri nas, v imenu protikriznega prestrukturiranja nove elite lotevajo sprememb tudi na področjih, kjer so materialni učinki obratno sorazmerni s simbolnimi. To še najbolj nazorno kaže resnično »bistvo« protikriznega preurejanja.
Pesimistični scenarij »navzdol in nazaj« je torej povratek v čase, za katere se nam je zdelo, da jih naša generacija ne bo več videla, saj jih tudi dejansko ni doživela. Dogajali so se pred nami, če pa so že potekali v istih obdobjih, smo jih razumeli kot razvoj ali vključevanje manj razvitih in nerazvitih v svetovno gospodarstvo. Vsaj nekateri od teh delov sveta – hitro rastoče nacionalne ekonomije -  predstavljajo danes motor globalnega gospodarstva.
In za to prilagajanje motorjem globalnega gospodarstva gre. Če se je še pred časom zdel edini scenarij, da bo kitajski delavec dohiteval –ostanimo v EU – portugalskega in slovenskega, ta dva francoskega, ta nemškega in ta skandinavske, sta  kriza in boj s krizo te iluzije raztreščila v prafaktorje.

Življenje v ekonomiji z ničelno rastjo bo, kot kaže, nekoliko drugačno, kot smo si predstavljali. In tako bo tudi dno krize drugačno. Ne bo tisti včeraj, ki se ga spominjamo, ki ga poznamo, ki se nam je zdel še nekako znosen.

Ali kot pravi madžarski filozof Gaspar Miklos Tamas: »Sistem sprejema ljudi, ki so pridni, mladi in prožni. Kdor se upira tem merilom, se upira naravni ureditvi.«

Je v tej perspektivi torej naraščanje stopnje brezposelnosti med špansko mladino le iskanje tistega magičnega odstotka, pri katerem bodo pripravljeni delati za plače, ki so bliže kitajskim kot nemškim?

In je dno le iluzija?

This entry was posted in Blog and tagged bogastvo, delavci, Duško Kos, ekonomija, globalno gospodarstvo, gospodarska kriza, gvin.com, mladina, negotovost, padca BDP, padec BDP, razvojne krivulje, Slovenija, Studio Moderna, svetovnega kapizalizma, svetovni kapitalizem. Bookmark the permalink.

Jedan odgovao na Iluzija dna / Duško Kos, Izvršni direktor in direktor prodaje, Studio Moderna

  1. Uroš Černigoj says:

    Lepo ste začeli, vendar ste nenavadno zaključili s potrebo po prilagajanju plač španskih mladostnikov na kitajsko raven.

    Vsekakor se zdi, da se časi visoke rasti, generirane v preteklih letih predvsem s pretiranim zadolževanjem, končujejo. Pojavljajo se alternativne teorije edine vzdržne ničelne rasti, o kateri je Jože P. Damijan napisal zanimiv prispevek (http://www.razgledi.net/2011/10/22/ce-bi-bila-gospodarska-rast-enaka-nic-%E2%80%93-se-levicarji-zavedajo-kaj-predlagajo/), v katerem nakaže destruktivno posledico ničelne gospodarske rasti – stag-deflacijo. Stagnacija gospodarstva z deflacijo bi namreč destimulirala podjetništvo zaradi padajočih cen. Deflatorno bi tako na cene vplival tudi padec španskih mezd, saj bi se morale cene na strani ponudbe prilagoditi znižani kupni moči – kar bi obratno vplivalo tudi na ponudnike. Po drugi strani grozi tudi Kitajski nepremičninski balon, da ne govorimo o umetni devalvaciji juana, zaradi česar Kitajska tako cenovno konkurira zahodu in zaradi česar je potreba po približevanju plač španskih mladostnikov rahlo pretirana.

    Vsekakor bo moral kapitalizem v prihodnjem času evoluirati, da se prilagodi sedanjemu času. Tako intenzivno kopičenje bogastva lastnikov kapitala, kot je prisotno v zadnjem času, škoduje predvsem njim samim, saj bi z izginotjem močnega srednjega razreda sicer pridobili poceni delovno silo za eksploatacijo, a bi s tem tudi izgubili povpraševanje zaradi znižane kupne moči. Vzdržen kapitalizem bi moral imeti vgrajene uravnilovke za učinkovito prerazporejanje bogastva oz. onemogočal neupravičeno kopičenje kapitala. Japonska je v drugi polovici 20. stoletja izjemno napredovala kljub močni socialni enakosti.

    Potrebujemo torej vzdržen kapitalizem, katerega rast bazira na organski, namesto na dolžniški osnovi, z upoštevanjem vseh omejitev, ki jih postavljajo okolje in naravni resursi in z vgrajenimi varovalnimi mehanizmi pred destruktivnim pohlepom (omejitev finančnih špekulacij, managerski odkupi, itd.). Na vidiku so že alternativne ekonomske iniciative, kot lokalizacija hrane nasproti globalizaciji ipd.

    Nasploh je že sama narava kapitalizma taka, da se v njemu ciklično pojavljajo krize, ki so tudi hkrati gonilo novega razvoja, četudi trenutno s konkretno premešanimi kartami.


SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_jiro3idb3kfn89svuctqlrtkn4, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0