SlovenijaGVIN.com | GVIN.com

Vstopna točka za naše naročnike

Za prijavo v Gvin sistem kliknite na gumb

Brezplačen iskalnik

Za brezplačno iskanje podatkov vpišite ime podjetja, ustanove, naslov, davčno ali matično številko.
Podjetja Spletna stran

Slovenija

Novi finančni podatki!

Novi finančni podatki!

Poleg tega, da v vseh naših produktih (Gvin.com, Bonitete.si, iBON, CreditCheck) lahko preverite nove finanče podatke za Slovenijo, Hrvaško in Federacijo Bosne in Hercegovine, smo pripravili anlizo slovenskega gospodarskega stanja.

Število oddanih financ

V letu 2013 je finančne podatke za statistične namene oddalo 131.249 gospodarskih subjektov (profitni subjekti: gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge), v primerjavi s predhodnim letom jih je oddalo 1.297 subjektov več. Največjo porast se je zabeležilo pri gospodarskih družbah, in sicer za 4,5%, pri samostojnih podjetnikih pa se je število prvič znižalo in to za 1,9% – verjetno zaradi možnosti izbora statusa normiranec.

Prihodki

V letu 2013 se je ustvarilo 82.756,7 milijona EUR prihodkov, od tega je bilo čiste prodaje 79.883,37 milijona EUR oz. 96,5% . V primerjavi s predhodnim letom se je prodaja znižala za 1,3%, prihodki pa za 1,7%. V letu 2013 so samostojni podjetniki ustvarili 5,3% celotne prodaje, zadruge pa samo 1,0%. V primerjavi s predhodnim letom so prodajo povečale samo zadruge in to le za 0,7% oz. 3,6 milijona EUR, gospodarske družbe in samostojni podjetniki pa so v povprečju prodajo znižali za 1,5%.

Sredstva

Ti prihodki so se v letu 2013 ustvarili z 97.362,85 milijona EUR sredstev. V primerjavi s predhodnim obdobjem so se sredstva znižala za 3,4% oz. 3.468,8 milijona EUR. Tudi v letu 2013 so gospodarske družbe upravljale z največjim deležem – 95,6%, samostojni podjetniki s 3,7%, zadruge pa niti z enim odstotkom. V primerjavi s predhodnim letom so se sredstva znižala pri vseh subjektih, največ pa pri samostojnih podjetnikih, in sicer za 4,2%.

Dobiček

V letu 2013 se je ustvarilo 407,9 milijona EUR čistega dobička, kar je za 114,3 milijona EUR manj kot v prehodnem letu – kar predstavlja 21,9-odstotni padec.  V letu 2013 so samostojni podjetniki skupaj prvič ustvarili več dobička kakor gospodarske družbe, in to kar za 70,5 milijona EUR.

Novi finančni podatki

Preverite novo finančno stanje vaših poslovnih in potencialnih partnerjev.

 

Tagged dobiček, finančni podatki, gospodarstvo, novi finančni podatki, novi finančni podatki 2013, novo finančno stanje, prihodki, Slovenija, sredstva, število oddanih bilanc

Iluzija dna / Duško Kos, Izvršni direktor in direktor prodaje, Studio Moderna

Iluzija

Duško Kos

Črke in retro. Sploščenost in boj za »staro pravdo«. Španska mladina in kitajski delavci.

Ob začetku gospodarske krize, ki je eden od simptomov  velikega preurejanja svetovnega kapitalizma, so analitiki in prognostiki s prispodobami črk napovedovali razvojne krivulje – V je bil sorazmerno kmalu odpisan, W se je v nekem trenutku zdel možen, pa tudi U ni prav dolgo zdržal. Nekoliko bolj črnogledi – danes bi rekli realisti – pa so že zgodaj opozarjali, da je/bo kriza trajno stanje in so  že na začetku žal pravilno stavili na L.

Vprašanje, vsaj z zornega kota nekaterih nacionalnih ekonomij, v kolikor o njih lahko še govorimo, oziroma z zornega kota nekaterih demografskih kategorij pa je, ali ni »j« natančnejša ilustracija tega, kar se dogaja in kar nas čaka?
Seveda pa je tudi v ta »navzdol in nazaj« vgrajen nevaren spregled. Sama številčna primerjava padca BDP ali razpoložljivega dohodka gospodinjstev na leto 2004 ali 2002 pove le pol resnice. Druga polovica, večinoma spregledana, je povezana z nekaj dejstvi, ki postavljajo padec v povsem drugo luč.
Najprej gre za sploščitev družbe oziroma koncentracijo na eni strani enormnega bogastva in na drugi strani revščine, ki so jo vsi krizni procesi izredno pospešili. Tolikšnih razlik, ki so tako trdno zacementirane, pred desetimi leti ni bilo – pa tu ne govorimo le o Sloveniji. Drugič gre za s tem povezano dostopnost virov in možnosti vertikalne družbene promocije in tretjič gre za družbeni naboj in energijo, ki sta bila pred leti usmerjena v rast in razvoj, danes pa se strah in negotovost še nista preobrazila v spreminjevalen dejavnik, ampak sta usmerjena v ohranjanje tega, kar nam je še pred časom predstavljalo civilizacijsko samoumevnost.Po eni strani je, seveda, zanimivo to, da so že ta prizadevanja videti prav radikalna in skoraj revolucionarna, po drugi strani pa tudi, kako odločno se, vsaj pri nas, v imenu protikriznega prestrukturiranja nove elite lotevajo sprememb tudi na področjih, kjer so materialni učinki obratno sorazmerni s simbolnimi. To še najbolj nazorno kaže resnično »bistvo« protikriznega preurejanja.
Pesimistični scenarij »navzdol in nazaj« je torej povratek v čase, za katere se nam je zdelo, da jih naša generacija ne bo več videla, saj jih tudi dejansko ni doživela. Dogajali so se pred nami, če pa so že potekali v istih obdobjih, smo jih razumeli kot razvoj ali vključevanje manj razvitih in nerazvitih v svetovno gospodarstvo. Vsaj nekateri od teh delov sveta – hitro rastoče nacionalne ekonomije -  predstavljajo danes motor globalnega gospodarstva.
In za to prilagajanje motorjem globalnega gospodarstva gre. Če se je še pred časom zdel edini scenarij, da bo kitajski delavec dohiteval –ostanimo v EU – portugalskega in slovenskega, ta dva francoskega, ta nemškega in ta skandinavske, sta  kriza in boj s krizo te iluzije raztreščila v prafaktorje.

Življenje v ekonomiji z ničelno rastjo bo, kot kaže, nekoliko drugačno, kot smo si predstavljali. In tako bo tudi dno krize drugačno. Ne bo tisti včeraj, ki se ga spominjamo, ki ga poznamo, ki se nam je zdel še nekako znosen.

Ali kot pravi madžarski filozof Gaspar Miklos Tamas: »Sistem sprejema ljudi, ki so pridni, mladi in prožni. Kdor se upira tem merilom, se upira naravni ureditvi.«

Je v tej perspektivi torej naraščanje stopnje brezposelnosti med špansko mladino le iskanje tistega magičnega odstotka, pri katerem bodo pripravljeni delati za plače, ki so bliže kitajskim kot nemškim?

In je dno le iluzija?

Tagged bogastvo, delavci, Duško Kos, ekonomija, globalno gospodarstvo, gospodarska kriza, gvin.com, mladina, negotovost, padca BDP, padec BDP, razvojne krivulje, Slovenija, Studio Moderna, svetovnega kapizalizma, svetovni kapitalizem

Bi lahko rešili, če bi razumeli? Koga kaj briga in zakaj ne? / Darinka Pavlič Kamien, vodja službe za odnose z javnostmi, Telekom Slovenije | Ljubljani

Marsičesa v naši državi ne razumem. To, da ljudje na primer ne želijo podzemne garažne hiše pod tržnico v Ljubljani.

Na Dunaju jo imajo prav v središču mesta, pod opero, ob znamenitem hotelu Sacher in na začetku znamenite Kaerntner Strasse. Nikogar ne moti, pa vendar omogoča turistom ali domačinom, da se udobno pripeljejo do centra – če so seveda pripravljeni plačati temu primerno ceno. Ne razumem, da nam je povsem vseeno, če je medtem na Bavarskem dvoru v Ljubljani že desetletje izkopana gradbena jama za ne vem kakšno stolpnico in obdana z grdo plehnato ograjo, ki jo sicer v veliki meri pokrivajo veliki obcestni plakati. Pa nekdanji Šumi, pa gradbena jama v Šiški blizu nekdanjega Slovenijavina in še veliko jih je. To je očitno sprejemljivo. To nikogar ne moti. Ne razumem, da na sprehajalni poti ob blejskem jezeru človek skorajda ne more dobiti pijače in vabljive malice, da pozimi o odličnem kuhanem vinu sploh ne govorim. No, v Vili Prešeren že nekaj ponudijo, pa v regatnem centru in lesenem kiosku v Zaki. Si predstavljate, da bi imeli takšno jezero v Avstriji? Ne razumem tudi, da imamo na Voglu že nekaj let zaprt Ski hotel in da gre pri tem za neke čudne lastniške zdrahe. Težko si razložim, zakaj je mestno središče Kranja tolikokrat prazno in ne gre mi v glavo zakaj se Bohinjci ne morejo »vzeti« skupaj in spraviti njihov turizem spet na noge. Popolnoma sem zmedena, ko je beseda o Plečnikovem stadionu za Bežigradom v Ljubljani – ne razumem namreč, zakaj ga ni mogoče obnoviti, če imamo zato investitorja in željo, da se obnovi. Zakaj je v Sloveniji toliko praznih lokalov. Če bi jih oddali za en evro bi imelo večji smisel, kot da samevajo, imajo umazana ali celo razbita stekla in delujejo prav nemarno. Ne razumem, da tekoče stopnice v bežigrajski Plavi laguni že več kot 10 let ne delujejo, betonskim stopnicam pa je zob časa odškrtnil robove, ki jih nihče ne popravi in so izjemno nevarna.
Marsičesa ne razumem in tudi nikogar ni, ki bi znal le nekaj od številnih dejstev pojasniti. Ko iščeš odgovore, nihče ni pristojen, nihče ni odgovoren, vsi so naredili vse, kar je v njihovi moči in v skladu z zakonodajo. Ali pa so proti, ker so pač proti. Tega se res ne da razumeti.
Razumete to morda vi? Lahko to spremenimo? Dajmo!
Zbogom vsem bralcem blogov na GVIN.com, barvite praznike vam želim in na svidenje na kakšni drugi spletni strani, ob drugem dogodku ali priložnosti. Srečno!

Tagged Avstrija, betonske stolpnice, Bežigradom, Darinka Pavlič Kamien, garažna hiša, garažni hiši, gvin.com, investitorji, Ljubljana, Ljubljani, rešitev, Šiška, Slovenija, turizem, Vila Prešeren

Kolone nekdaj bratov Hrvatov potujejo mimo. Nove kolone nas obidejo. Zakaj tako? / Darinka Pavlič Kamien, vodja službe za odnose z javnostmi, Telekom Slovenije | smučišča

Jezijo in žalostijo me naša smučišča. Do sedaj sem imela priložnost preizkusiti Kranjsko Goro, Vogel, Krvavec, Roglo, Kanin, Pohorske smučine, Cerkno, pred več kot četrt stoletja pa tudi Zelenico in celo Zatrnik. Večino, torej, zato bi me težko označili za nepoznavalca domačih razmer.

 

V svojem razvoju so ostala nekje na četrt poti do tega, kar bi si morali želeti kot primeren standard. Vsaj takega, kot ga vidimo pri sosedih Italijanih ali Avstrijcih. Da Švicarjev ali Francozov niti ne omenjam.

Tam se vse skupaj začne pri skupnih ciljih, istem poslanstvu in ciljih, skupnih uspehih. Vzemimo  na primer visokogorsko vasico Obertauern, dve uri iz Ljubljane, za tunelom Katchberg, pri Svetem Michaelu v Lungau zavijete na desno. Tam ste že v deželi salzburški.

Vas leži na dobrih 1.600 metrih nadmorske višine. Zima tam traja od oktobra do konca marca, smučarsko sezono pa pogosto potegnejo celo do 1. maja. Tam boste našli goste iz Nemčije, Madžarske, Češke, Slovenije, Hrvaške, Italijane, pa seveda domačine Avstrijce. Ostale narodnosti, kot so Rusi, Angleži in podobni eksoti, so zanemarljive glede števila obiskov, vendar tisti, ki pridejo, ostanejo redni gosti.
V tej vasici prav vsi vedo, da je treba turistu ponuditi celovito doživetje smučanja – ne le solidne naprave in dobro poteptane proge. Od jutra do jutra. Od prihoda, do odhoda in do novega prihoda. Skrbijo in borijo se za urejeno cestno infrastrukturo, za enostavnost prihoda brez težav in ovir. Gradijo cestne zaščite pred plazovi, plužijo, čistijo. Gostje naj na poti ne čutijo nikakršnih ovir. Hoteli, še posebej pa penzioni, ki so v glavnem nastali iz nekdaj farmerskih hiš, imajo danes dvigala, savne, telovadnice, bare, zajtrkovalnice in restavracije. Ob hišah so zavrtali v zemljo in zgradili podzemne garaže, poskrbeli za zunanja parkirišča. Kljub temu, da smučate na več kot 2.000 metrih nadmorske višine, vas gostinska ponudba ne bo razočarala. Hrana je okusna, raznolika, v primerjavi z našo ponudbo hrenovk in pleskavic, res prav gurmanska. Hrustljajoč kruh dobite ne glede na dan ali čas dneva. Sedež marsikatere sedežnice je – ne boste verjeli – ogrevan, vanj pa se pogreznete, kot v domači fotelj. Večerne zabave se vrstijo v vseh smučarskih kočah, kot tudi v vaških zabaviščih. Če ste dan zaključili na smučišču in pri tem popili preveč kuhancev, vas prijazno zapeljejo v dolino. Seveda si ne želijo, da se polomite, saj potem vas naslednji dan ne bo več k njim. Ljudje so prijazni, pomagajo, rešujejo.
Ker poznajo posel, ki mu pravimo turizem, ker vedo, da bodo le tako dobro živeli. Ker morajo v dobrega pol leta zaslužiti za celo leto, ker ne računajo na pomoč in subvencije drugih. Ne stokajo in ne jokajo, ker imajo jasno vizijo in iste cilje.
In kako je pri nas? Žalostno. Namesto, da bi Madžari, Slovaki, Hrvati prihajali k nam na zimske počitnice in smučarijo, se peljejo skozi ali nas obidejo. Če smo pred desetletji še imeli ugled smučarske dežele, je danes gotovo nimamo več. Neprijazne cestne povezave, že desetletja enako neurejena parkirišča, na katerih se v blatu obuvamo v smučarske čevlje, čaji in kuhanci v plastičnih kozarcih, da o hrenovki, kranjski, nekaj  balkanskih specialitetah, pa kakšni jedi »za na žlico« niti ne izgubljam besed. Tudi šole preproste človeške prijaznosti naši smučarsko turistični delavci niso obiskovali. Pa tako malo je treba. Kakšen obisk pri sosedih, kar bi naš svet postavilo v nove okvire. Kritičen pogled na to, kar ustvarjamo in kar bi v resnici zmogli. Predvsem pa nam manjka zmožnost preseganja individualnih interesov.

Smo res premajhni, da bi lahko delovali kot uspešen tim? Razmislimo.

Tagged Darinka Pavlič Kamien, gvin.com, Hrvati, kolone, Madžari, Slovaki, Slovenija, slovenska smučišča, smučarske koče, smušišča

Investirati v Slovenijo?? / Mag. Mirjana D. Perko, finančna strokovnjakinja | Parizu

Za menoj je prvi dan Private equity konference v Parizu, ki velja za eno najbolje obiskanih tovrstnih dogodkov v svetovnem merilu.

Obisk je odličen, a po celodnevnih razgovorih ugotavljam, da je večina udeležencev prišla v Pariz, ker bodo potrebovali kapital (fundraising) in manj, da bi iskali investicije zanj.

Tradicionalno veljajo private equity investitorji za dolgoročne, saj delnice podjetij, kamor investirajo, ne kotirajo na borzi in niso podvržene izkazovanju kratkoročnih (četrtletnih) rezultatov,  so pa zato manj likvidne, zaradi česar investitorji v to industrijo pričakujejo višje donose. Raziskave kažejo, da  so podjetja v lasti Private equity skladov dosegala višjo rast prodaje, dodane vrednosti in plač na zaposlenega, kot znaša povprečje industrije. Morda tudi zato, ker  je lastništvo najpogosteje  večinsko in je t.i. korporativno upravljanje v  teh podjetjih dokaj jasno in konsistentno, zagotovo pa politika tam nima nobenega vpliva.

Kljub dejstvu, da je v letu 2010  »private equity« industrija  po vsem svetu investirala  več kot 180 milijard dolarjev, v letu 2011 pa približno 200 milijard, velja splošno mnenje, da bo razkorak med ponudbo sredstev v PE industriji in povpraševanjem po njih do leta 2013 izjemno velik. Na strani povpraševanja se bodo pojavljale banke, ki bodo zaradi direktive Basel III iskala svež kapital (prej so se pojavljala med glavnimi investitorji v PE), prodajale  bodo slabe kredite in nelikvidna sredstva (tudi tista, pridobljena z vnovčenimi hipotekami),  podjetja bodo pospešeno prodajala poslovno nepotrebno premoženje itd. Na strani ponudbe pa ugotavljajo, da Evropa postaja vse bolj tvegana, tudi zaradi pričakovanih valutnih tveganj, povezanih z evrom, nizke pričakovane gospodarske rasti in nepripravljenosti za vse preveč potrebne spremembe, ki bi izboljšale konkurenčnost in zmanjšale deficit gospodarske blagajne.

Slovenija, ki je bila še pred petimi leti zaradi gospodarske rasti in stabilnega imidža zelo priljubljena med investitorji je danes vse prej kot zanimiva zanje. Že kolikič poslušam o tem, kako so se norčujemo iz investitorjev, ko razpisujemo prodaje podjetij, ki se nato zaradi najrazličnejših političnih razlogov ne zaključijo, potem ko so potencialni investitorji v skrbne preglede investirali ogromno denarja in svojih človeških resursov.  Tega preprosto ne morejo razumeti.   Zato se ne čudimo, če ni  interesa za vlaganje v Slovenijo…

Upajmo, da bo nova vlada imela dovolj moči (v parlamentu!!), da bo izglasovala potrebne spremembe, ki bodo izboljšale našo konkurenčnost za greenfield naložbe in istočasno privatizirala večino državnih naložb v podjetja, ki dosegajo nizke donose, tudi zaradi slabega korporativnega upravljanja..   V nasprotnem primeru se sprašujem, od kod bo država jemala denar za pokrivanje svojih izdatkov, pokojnin, zdravstva, šolstva…  Z dodatnim zadolževanjem na svetovnih trgih zagotovo ne, glede na zahtevan donos slovenskih obveznic.  Vsaj ne za dolgo, saj nam tega denarja ne bo nihče več posodil,  če ne izpeljemo prepotrebnih sprememb..

Tagged Investirati v slovenijo, Slovenija, Slovenske investicije

SEO Powered By SEOPressor

Warning: Unknown: open(C:\Windows\TEMP\\sess_7r70oc2vbcjk3s3rpqg5sokvr5, O_RDWR) failed: Invalid argument (22) in Unknown on line 0

Warning: Unknown: Failed to write session data (files). Please verify that the current setting of session.save_path is correct () in Unknown on line 0