Nova zakonodaja
ZFPPIPP
Vlada je v letu 2007 obravnavala Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Omenjeni zakon naj bi nadomestil zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter zakon o finančnem poslovanju podjetij. V celoti se zakon uporablja od oktobra 2008, v veljavo pa je stopil januarja lani. Dobrega pol leta star zakon pa pričakuje spremembe in dopolnitve, ki so trenutno v rokah Državnega sveta.
Postopki insolventnosti
V postopke insolventnosti spadajo prisilne poravnave in stečajni postopki, ki se nato razdelijo še na postopke nad pravno osebo, osebni stečaj in postopek stečaja zapuščine. Postopek zaradi insolventnosti se začne, če dolžnik postane insolventen in so izpolnjeni pogoji za vsako posamezno vrsto.
Insolventnost nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Dolžnik je trajno nelikviden, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti, ki skupaj presegajo 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo obveznosti.
V primeru, da je dolžnik potrošnik je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1000 evrov.
Dolžnik je torej dolgoročno plačilno nesposoben, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti in v primeru, ko je izguba tekočega leta določene kapitalske družbe skupaj s prenesenimi vrednostmi dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
Stečajni postopek
Začetek stečajnega postopka se začne z vložitvijo predloga zanj s strani poslovodstva, ki meni, da je manj kot 50 odstotkov možnosti, da bi uspešno izvedli finančno prestrukturiranje družbe, tako da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Povod za stečajni postopek je tudi, če poslovodstvo meni, da je manj kot polovico možnosti za uspešno izvedbo prisilne poravnave. Poslovodstvo je dolžno vložiti predlog tudi v primeru, če skupščina ne sprejme sklepa o pravilih določenih v zakonu (finančno prestrukturiranje) ali če v roku za vpis in vplačilo niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet osnovnega kapitala.
Prisilna poravnava
Prisilna poravnava se izvede, če poslovodstvo meni, da je dovolj (več kot 50%) možnosti da se prisilna poravnava izpelje in če skupščina ravno tako kot pri stečajnem postopku ne sprejme sklepa o pravilih ali v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane ali vplačane vse delnice, ki so predmet osnovnega kapitala.
Novela zakona
V državnem zboru so v torek, 19. maja 2009 sprejeli novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Od navzočih 80 poslancev je 75 glasovalo za, le eden je bil proti. Z novelo naj bi omejili izigravanje pravil o odgovornosti družbenikov, onemogočili naj bi tako imenovane missing traderje. Zakon je predsednik Državnega zbora 27. maja poslal v sprejem predsedniku republike, in ker Državni svet ni vložil veta na zakon, je spremenjen zakon stopil v veljavo 15 dni po objavi v Uradnem listu.
Poglej besedilo o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP
Nazaj domov
