"Zakon je katastrofalen"
Stečajni upravitelj vodi posle dolžnikov, ki se znajdejo v trajnih likvidnostnih težavah. Upravitelj lahko prevzame postopke določenega podjetja, posamezne osebe ali pa celo celoten postopek zapuščine. V določenem postopku se upravitelj postavi s sklepom o začetku stečajnega postopka in izvršuje pravice organov upravljanja in lastnika v skladu s potrebami stečajnega postopka. Stečajni upravitelj Luigi Varanelli pravi, da je delo upravitelja sestavljeno iz treh glavnih funkcij, in sicer: preizkus terjatev, ugotovitev dolžnikovega premoženja in unovčenje le-tega ter nadzor nad dolžnikom.
Trenutno je v Sloveniji 94 stečajnih upraviteljev, od tega so trije zaprisegli v mandatu sedanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Na ministrstvu pravijo, da je zanimanje za opravljanje izpita za upravitelja konstantno in letošnjo jesen znova pričakujejo nove kandidate. Dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne poravnave izda minister za pravosodje, če so izpolnjeni vsi pogoji opredeljeni v zakonu. Stečajni upravitelj določen primer dobi z imenovanjem na sodišču, po vrstnem redu upraviteljev, ki ga je postavilo ministrstvo. To je tudi ena od sprememb novega zakona ZFPPIPP, saj so v preteklosti sodišča sama določala komu bodo dodelila določen postopek.
Luigi Varanelli - stečani upravitelj
"Zakon je katastrofalen. Nejasen, hipertrofičen, nepregleden, neustaven, luknjast in kot takšen predstavlja resno oviro pri vodenju insolvenčnih postopkov. Gre za način opravljanja zakonodajne funkcije, ki spominja na sistem »try and error«. Številne spremembe tega zakona so teku in v bodoče predvidevam nove spremembe. Vse skupaj pa bo situacijo še bolj zapletlo in nas, davkoplačevalce, stalo precej denarja"
Tomaž Kos - stečajni upravitelj
"Zakon je predvsem dobro zastavljen v prisilni poravnavi, kjer niso več mogoče zlorabe. Problem je »administriranje«, ki ga je precej več kot prej. Določeni postopki sedaj trajajo mnogo dlje kot prej in so se zaradi tega tudi podražili. Problem vidim tudi pri imenovanju upraviteljev, kjer včasih ni spoštovan vrstni red. Poleg tega nastane problem, ker smo upravitelji specializirani za določene panoge ali zahtevnejše projekte in nas sodišča ne morejo imenovati zaradi vrstnega reda."
Nadzor nad delom upraviteljev
Delo upraviteljev je v pristojnosti sodišč in sodišča so tista, ki lahko ocenjujejo njihovo delo. Ministrstvo za pravosodje je v mesecu aprilu objavilo rezultate analize nadzora nad upravitelji, ki so jo pripravili v sodelovanju s predsedniki višjih in okrožnih sodišč. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so skoraj vsa vprašanja pokazala, da gre za enotno in ustrezno prakso delovanja upraviteljev. Pomisleki sodišč se nanašajo le na dodeljevanje zadev upraviteljem, saj naj bi po neuradnih informacijah s strani sodišč bili upravitelji neenako usposobljeni in tako z dodeljenim vrstnim redom upraviteljem sodiščem izkazujejo nezaupanje v njihovo delo.
Zakon je torej še precej svež in malo je sodne prakse, čeprav so se prve pomanjkljivosti že pokazale. Upravitelji po svoje zakon odobravajo, drugi ga zavračajo – v vsakem primeru pa ga morejo upoštevati. V času recesije se pričakuje vse več stečajev, tako osebnih kot stečajev pravnih oseb in upravitelj bodo v prihodnje imeli še polne roke dela.
Odprti smo za vaše predloge, mnenja ali kritike. Predvsem pa si želimo ustvarjati teme, ki bodo zanimive vam, zato nam pošljite vaše ideje in predloge na urednistvo@gvin.com |
